Sreda, 21. 6. 2023, 18.03
1 leto, 4 mesece
Powell namiguje na dodatna zvišanja obrestnih mer v ZDA
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,02
Jerome Powell zagotavlja, da bodo prihodnji ukrepi Feda glede inflacije sprejeti na podlagi sprotnih podatkov, bo pa nadaljevanje boja proti inflaciji po njegovem mnenju imelo za posledico nižjo stopnjo gospodarske rasti.
Predsednik ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) Jerome Powell je pred začetkom dvodnevnega zaslišanja v ameriškem kongresu ocenil, da bodo verjetno dodatni dvigi obrestnih mer nujni za ukrotitev visoke inflacije. Fed prejšnji teden sicer ni spreminjal ključne obrestne mere, potem ko jo je v zadnjih 15 mesecih zvišal desetkrat zapored.
"Skoraj vsi člani odbora za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve (FOMC) pričakujejo, da bo primerno, da se obrestne mere še nekoliko dvignejo do konca leta," je Jerome Powell po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal v govoru, pripravljenem za zaslišanje pred odborom predstavniškega doma za finančne storitve.
Osrednja obrestna mera po zadnji odločitvi FOMC ostaja na ravni med 5,00 in 5,25 odstotka.
Vendar kljub agresivnim potezam Feda inflacija ostaja precej nad dolgoročnim ciljem dveh odstotkov, je danes dejal Powell.
Ta je v kongresu predstavil polletno poročila Feda o denarni politiki, kar bo odločevalcem dalo priložnost, da zaslišijo prvega moža banke v času visokih obrestnih mer in upočasnjene gospodarske rasti.
Poleg odločitve o obrestnih merah je Fed objavil tudi posodobljene gospodarske napovedi, ki nakazujejo, da bo morda letos nujno zvišanje obrestne mere še za pol odstotne točke, navaja AFP.
Na podlagi vprašanj članov odbora za finance predstavniškega doma je Powell pojasnil, da bo najverjetneje najbolj smiselno upočasniti tempo višanja obrestnih mer, višina obrestnih mer pa naj bi bila vprašanje, ločeno od tempa višanja.
Ameriški bančni sistem naj bi bil trden
Glede bančnega sistema je zagotovil, da je trden kljub nedavnim težavam nekaterih bank. "Težave Silicon Valley Bank, Signature Bank in First Republic Bank so deloma posledica težav z likvidnostjo. Regulacija likvidnosti ni bila dovolj trdna," je dejal.
Vendar pa bo Fed šele ocenil, do kakšne mere je morda treba povečati likvidnostne rezerve. "Fed mora paziti, da ostra pravila ne bodo škodovala manjšim bankam," je dejal Powell.
Glede inflacije je dejal, da se je od sredine lanskega leta umirila, vendar pa inflacijski pritiski ostajajo močni, proces znižanja inflacije na dva odstotka letno pa bo trajal še nekaj časa. Osnovna inflacija brez cen energije in hrane, ki jo Fed najbolj upošteva, je bila maja na letni ravni 5,3-odstotna.
Trg delovne sile ostaja trden, saj je še vedno veliko več delovnih mest, ki so na voljo, kot pa je razpoložljivih delavcev.
Powell je zagotovil, da bodo prihodnji ukrepi Feda glede inflacije sprejeti na podlagi sprotnih podatkov, bo pa nadaljevanje boja proti inflaciji po njegovem mnenju imelo za posledico nižjo stopnjo gospodarske rasti.
Powell bo imel v četrtek enako nalogo kot danes še v senatnem odboru za bančništvo.
Analitik zavrača možnost recesije v ZDA
Glavni ekonomist podjetja Moody's Analytics Mark Zandi je za televizijo CNN izrazil mnenje, da do recesije v ameriškem gospodarstvu ne bo prišlo. Njegov pogled je tako drugačen od skoraj enotnega mnenja ekonomistov v zadnjem letu dni, da ZDA zaradi inflacije in dvigovanja obrestnih mer vsaj blažji recesiji ne bodo ubežale.
"Že več kot leto dni je med ekonomisti, glasno skupino vlagateljev in izvršnimi direktorji prevladovalo mnenje, da je recesija neizbežna. Z vsakim mesecem se zdi, da je soglasje vse bolj napačno," meni Zandi in dodaja, da bo rast upočasnjena, vendar je verjetnost recesije vse manjša.
O tem, ali je gospodarstvo v recesiji, formalno odloča poseben odbor pri Nacionalnem uradu za ekonomske raziskave. Ta skupina uglednih nepolitičnih akademikov opredeljuje recesijo kot obsežen in vztrajen upad gospodarske dejavnosti. To pomeni, da se dejavnosti v številnih panogah znatno zmanjšujejo več kot le nekaj mesecev.
"Pesimisti imajo na svoji strani zgodovino. Ko se gospodarstvo spopada z visoko inflacijo in Federal Reserve hitro viša obresti, skoraj vedno sledi recesija. Tudi nekateri glavni kazalniki, ki jih ekonomisti spremljajo za tveganje recesije, kot sta indeks vodilnih gospodarskih kazalnikov Conference Board in obrnjena krivulja donosnosti, opozarjajo na nazadovanje," je strnil Zandi.
Pet razlogov, zakaj recesije ne bo
Vendar pa recesije ni in glavni ekonomist Moody's Analytics navaja pet razlogov za to. Prvi je presežek prihrankov gospodinjstev. Ta med pandemijo covid-19 niso mogla trošiti kot običajno, zato zdaj prihranke uporabljajo za krepitev kupne moči, ki jo je oslabila visoka inflacija.
Na drugem mestu je trden trg delovne sile. Podjetja po pandemiji še vedno iščejo delavce, upokojevanje t. i. baby boom generacije, rojene po drugi svetovni vojni pa bo tak trend nadaljevalo. Ob tem bo zanesljivo treba povečati priseljevanje, je dejal.
Tretji razlog je nizka stopnja zadolženosti gospodinjstev in podjetij. Finančna kriza jih je naučila previdnosti in gospodinjstva zdaj za plačilo obresti in glavnice porabijo manj dohodka kot kadarkoli v zgodovini, razen na vrhuncu pandemije. Tudi podjetja namenjajo skoraj rekordno nizke zneske svojih dobičkov za odplačevanje dolgov, s čimer se sprostijo denarna sredstva za financiranje zaposlovanja in naložb.
Zandi kot četrti razlog navaja inflacijska pričakovanja potrošnikov, ki se zaradi denarne politike Federal Reserve umirjajo, ob tem pa še nizke cene nafte. Skoraj vse recesije v zgodovini ZDA so sledile velikemu skoku cen nafte. "Od nafte smo manj odvisni kot kadarkoli prej, in sicer zaradi revolucije v frackingu in prehoda na zeleno energijo," meni Zandi in dodaja, da so se cene znižale tudi po ruski invaziji na Ukrajino.
