Četrtek,
18. 4. 2024,
9.02

Osveženo pred

8 mesecev, 1 teden

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,01

Natisni članek

Natisni članek

IMF gospodarska rast gospodarstvo

Četrtek, 18. 4. 2024, 9.02

8 mesecev, 1 teden

Poročilo IMF izpostavlja izboljšanje finančnih obetov po svetu

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,01
IMF | IMF v poročilu opozarja, da bodo pritiski na javno porabo za reševanje strukturnih izzivov – vključno z demografskim in zelenim prehodom – vse večji. | Foto Reuters

IMF v poročilu opozarja, da bodo pritiski na javno porabo za reševanje strukturnih izzivov – vključno z demografskim in zelenim prehodom – vse večji.

Foto: Reuters

Svetovni gospodarski in finančni obeti so se v zadnjih šestih mesecih izboljšali, vseeno pa se fiskalna politika še naprej bori z zapuščino visokega dolga in primanjkljaja ter se sooča z novimi izzivi, ugotavlja Mednarodni denarni sklad (IMF). Opozarja, da je pot do vzdržnega dolga po vsem svetu letos ogrožena zaradi volitev v številnih državah.

"Inflacija se je znižala, finančni pogoji so se umirili, tveganja za obete pa so uravnotežena. Vendar se številne države še naprej spopadajo z visokim javnim dolgom in javnofinančnim primanjkljajem ob novih izzivih, ki jih prinašajo visoke obrestne mere in slabši srednjeročni obeti za rast," piše v poročilu z naslovom Fiskalni monitor, objavljenem v okviru spomladanskega zasedanja finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank članic IMF in Svetovne banke v Washingtonu.

IMF vlade poziva, naj se izogibajo spodrsljajem in se bolj osredotočijo na obnovitev rezerv ter srednjeročno zagotavljanje fiskalne vzdržnosti.

Fiskalna politika bolj ekspanzivna

Po hitrem izboljšanju dolga in primanjkljaja v prejšnjih dveh letih se je fiskalna politika lani spremenila v bolj ekspanzivno. Le polovica svetovnih gospodarstev je lani zaostrila fiskalno politiko, kar je manj kot leta 2022, ko je bilo takšnih gospodarstev približno 70 odstotkov.

Svetovni javni dolg se je leta 2023 povečal na 93 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) in ostal devet odstotnih točk nad ravnjo pred pandemijo covid-19. K povečanju sta prispevali dve največji gospodarstvi – ZDA in Kitajska, kjer se je dolg povečal za več kot dve odstotni točki oziroma šest odstotnih točk.

Upočasnitev rasti na Kitajskem bi lahko vplivala na svetovno rast in trgovino, kar bi predstavljalo fiskalni izziv za njene trgovinske partnerice. Visoki in nestanovitni donosi državnih obveznic v ZDA pa bi lahko povzročili zaostrene pogoje financiranja v preostalem svetu.

Vse večji pritiski na javno porabo

Poročilo tudi opozarja, da bodo pritiski na javno porabo za reševanje strukturnih izzivov – vključno z demografskim in zelenim prehodom – vse večji.

"Države si morajo odločno prizadevati za ohranitev vzdržnih javnih financ in obnovitev fiskalnih rezerv. Hitrost konsolidacije je treba prilagoditi glede na fiskalna tveganja in makroekonomske razmere, s katerimi se sooča posamezna država," v poročilu ugotavlja IMF in poziva države k hitremu ukrepanju, če bi se pojavila tveganja.

"V razvitih gospodarstvih bi se lahko prihodki dodatno povečali, če bi se v okviru sistema davka od dohodkov pravnih oseb osredotočili na čezmerne dobičke. Tržna gospodarstva v vzponu in gospodarstva v razvoju bi lahko povečala svoj potencial davčnih prihodkov z razširitvijo davčnih osnov, izboljšanjem zasnove svojih davčnih sistemov in okrepitvijo upravljanja prihodkov," še ugotavlja IMF.

Ljubljana nepremičnine gospodarstvo ljudje
Novice Umar: Gospodarski kazalniki v začetku leta nadalje okrevali