Pasti hitrih kreditov: izogibajte se spremenljivi obrestni meri #video

Avtomatizacija, manj dokumentov in nižji kreditni standardi so omogočili skrajšanje dolgotrajnega postopka odobritve, to pa so banke in hranilnice oblikovale v nov produkt "hitrih kreditov". Nekatere želijo glavno lastnost - hitrost - prenesti na potrošnika, ki naj bi se za kredit odločil hitro in brezskrbno, je na današnji novinarski konferenci opozorila Meškova.

"Pri hitrem kreditu je odobritev bistveno hitrejša; nekateri oglašujejo celo v eni uri. Po navadi je treba prinesti manj dokumentacije, na žalost pa so po navadi tudi kreditni standardni nižji," je ocenila. Banke in hranilnice te kredite predstavljajo kot enostavno in hitro odločitev - nekaj, za kar se zelo hitro odločimo. "Ljudje naj se ne ukvarjajo s posledicami, temveč naj razmišljajo o barvi nove spalnice. Posledice hitrega kredita pa so potisnjene v ozadje, čeprav se tak kredit ne razlikuje od običajnega," je opozorila.

Kredit mora biti posledica preudarne odločitve

Kredit ali druga oblika zadolženosti mora temeljiti na preudarni odločitvi na podlagi pridobljenih informacij iz različnih virov in pripravljenosti za učenje o osebnih financah. Hitri krediti namreč niso nujno v majhnih zneskih, vredni so lahko tudi do 30 tisoč evrov. Posledice zadolževanja pa so za posameznika in njegovo družino lahko zelo hude - prekomerno zadolževanje lahko v prihodnosti povzroči hude finančne stiske, nezmožnost odplačila dolgov, novo zadolževanje.

Video: Planet TV

Zakaj Slovenci najemajo hitre kredite

Spletna anketa, ki so jo izvedli na ZPS, je pokazala, da je hitri kredit za kritje rednih stroškov najelo dobrih 16 odstotkov vprašanih, 10 odstotkov pa za poplačilo drugega kredita ali dolga. Ti rezultati niso obetavni, saj zadolževanje za kritje osnovnih življenjskih potrebščin ali pokrivanje starih dolgov največkrat prinaša le še večjo zadolženost in finančno nestabilnost oziroma stisko. "V takem primeru se je treba ustaviti in premisliti, ne pa s hitrimi krediti ali izrednimi limiti zadolževati naprej," je opozorila Meškova.

V primeru, da potrošnik kreditnih obrokov ne bo redno odplačeval, lahko banka odstopi od pogodbe in zahteva vračilo celotnega neodplačanega dolga ali pa dolg proda nekomu drugemu. Za to ne potrebuje privolitve, podjetja, ki dolgove odkupujejo, pa so pri izterjavi praviloma veliko bolj agresivna od bank.

ZPS priporoča izogibanje spremenljivi obrestni meri

V ZPS zato potrošnikom svetujejo, da si postavijo finančne cilje in jih časovno razporedijo v prihodnost, pri kreditih daljših ročnostih pa naj se izogibajo spremenljivi obrestni meri, vezani na Euribor. "Ta je trenutno negativen, sklepamo pa, da bo rasel, zato pričakujemo tudi rast obrokov," je dodala. Prav tako svarijo pred zadolževanjem pri nepoznanih fizičnih osebah, ki je lahko zelo nevarna, saj uradno ne gre za posojilo.

V okviru koncesije za opravljanje javne službe obveščanja in izobraževanja potrošnikov na področju potrošniških kreditov, ki jo sofinancira ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ZPS po Sloveniji organizira tudi delavnice o potrošniških kreditih. Delavnice so prilagojene različnim starostnim skupinam in brezplačne.