Omejevanje nagrad bančnim uslužbencem rešitev za bančni sektor?

Evropska unija (EU) se je v zadnjih nekaj tednih odločila za ukrepanje, saj jo je ogorčenje javnosti nad pohlepom finančnega sektorja spodbudilo, da je sprejela nova pravila, s katerimi namerava omejiti nagrajevanje v bančnem sektorju na višino plače posameznika, ki mu nagrada pripada. Sicer nova pravila še niso začela veljati, saj jih mora potrditi Evropski parlament in 27 članic EU-ja. Pretekli konec tedna so Švicarji že sledili zgledu iz Bruslja in na referendumu podprli zakon, ki omejuje nagrade zaposlenih na vodilnih položajih švicarskih podjetij. Pri tem se že pojavlja vprašanje, ali bodo nova pravila pomagala pri izboljšanju bančne industrije.

Harvardska poslovna šola: Bankirji bi morali priseči kot zdravniki Številnim, ki iščejo vzroke za nastanek finančne krize, se v mislih pojavlja podoba pohlepnih in sebičnih bankirjev, ravno oni pa naj bi bili po mnenju nekaterih odgovorni za nastanek finančne krize. Študentje s harvardske poslovne šole so že predlagali, da bi oblikovali prisego, kot je v medicini na primer Hipokratova prisega, s katero bi bodoči bankirji obljubili, da bodo "ustvarjali vrednost odgovorno in etično". Vendar pa si je takšno prisego lažje predstavljati, kot pa jo dejansko izpeljati.

Po mnenju ekonomista Ekkeharda Wengerja, ki je spregovoril za nemško spletno stran Deutsche Welle, bankir ne služi samo družbi, temveč mora zagotoviti, da njegova stranka ni ogoljufana. Prav tako mora zagotoviti, da banka ustvari dobiček, dodaja Wenger. Kdo pa je dober bankir? Po mnenju poslovnega eticista Christopha Lütgeja naj bi bil dober bankir tisti, ki je iskren, podvržen zakonu in zvest svojemu poslu. Dober bankir ne bi samo pospešil zadev v imenu svoje stranke, ampak bi bil pozoren tudi na trajnost posla, vse to pa mora storiti transparentno.

Pomembna je trajnost naložbe Velike nagrade so tako upravičene le, če "nekdo daje prave pobude in reče, da si visoko nagrado zasluži tisti, ki je zagotovil trajnost neke naložbe", je prepričan Lütge. Vendar pa so v bančni industriji znani številni primeri, ko bankirji niso bili nagrajeni za trajnost, temveč za nekaj, kar se je zdelo uspešno, vendar se je na koncu izkazalo za polomijo.

Od osemdesetih let prejšnjega stoletja se bankirji zanašajo na računalnike, je za Deutsche Welle razkril zgodovinar poslovanja Werner Abelshauer. "Znanstveniki so razkrili modele, ki so pomagali bankirjem v večji meri izločiti tveganje. Ni več od bankirja odvisno, ali ustvari zaupanje, ampak to ustvarjata algoritem in tehnologija," je povedal Abelshauer in dodal, da so takrat v svet bankirjev vstopile kriminalne težnje posameznih bankirjev.

Sistem izloča določeno stopnjo tveganja Algoritmi, ki so se bankirjem zdeli nezmotljivi, so bili preprosto preveč mamljivi. "Sistem sicer krije določeno stopnjo tveganja, vendar pa vsak človek potrebuje jasno določena pravila, drugače bi ga dober posel hitro premamil," je še prepričan Lütge, ki meni, da prisega, ki so jo predlagali študentje harvardske poslovne šole, ne bi bila učinkovita. Po njegovem mnenju namreč en človek ne more spremeniti celotnega bančnega sistema.

Številne banke so že prišle do spoznanja, da sistem kratkoročnih nagrad ni učinkovit med trenutno gospodarsko krizo, zato so spremenile sistem nagrajevanja. Zdaj nagrade temeljijo na srednjeročnih in dolgoročnih dosežkih. Naslednji korak je storil EU s tem, ko je omejil nagrade, ki od leta 2014 ne bodo smele presegati fiksne letne plače, kar bo dovoljeno le v posebnih primerih. S takšnim ukrepom naj bi EU zagotovil, da bodo banke manj naklonjene tveganjem.

Wenger: Kot bi prosili politika, naj bo boljši človek Kakšen učinek bo imelo omejevanje nagrad, se bo izkazalo v prihodnosti, saj bo le čas pokazal, ali bankirje vodi morala ali lov na dobiček. Lütge pri tem mladim bankirjem svetuje, naj pri delu upoštevajo širšo perspektivo, pri tem pa naj se oprejo na filozofijo in druge družboslovne znanosti. Ekonomist Wenger je bolj praktičen: "Ne vidim smisla, da bi bankirje prosili, naj bodo boljši ljudje od politikov, ki prejemajo glasove od norcev. Konec koncev takšnih visokih pričakovanj nimamo niti od politikov."

Cilj pravila je prisiliti banke, da bodo stabilne Trdovratna pogajanja o omejitvi nagrad bančnim uslužbencem so potekala deset mesecev, ob sprejetem dogovoru v Evropskem parlamentu in Evropski komisiji pa je glavni avstrijski pogajalec Othmar Karas povedal: "Od leta 2014 bodo morale evropske banke privarčevati nekaj denarja, da bodo stabilne, s tem pa se bodo prisiljene osredotočiti na svojo glavno aktivnost, na financiranje majhnih in srednjih podjetij." Cilj tega zakona je preprečiti bankirjem, da bi tvegali, kar lahko prizadene celotno finančno industrijo, omejitev nagrad pa je del svežnja finančnih reform.

Sicer mora zakon formalno potrditi Evropski parlament in s tem 27 članic EU-ja, vendar bodo nova pravila, ko začnejo veljati, veljala za vse evropske finančne institucije in njihove tuje podružnice, veljala pa bodo tudi za podružnice ameriških in azijskih bank v EU-ju. Trenutno lahko namreč bankirji zaslužijo tudi do sedemkrat višjo letno plačo, upoštevajoč nagrade, ki jih dobivajo za svoje delo. Astronomske nagrade so vzbudile ogorčenje javnosti, potem ko so banke, ki so izplačevale tako velike nagrade, zaprosile za pomoč za izhod iz krize.

Revolucija na finančnih trgih ali prihodnji polom? Nekateri po pisanju Der Spiegla potezo EU-ja že opisujejo kot revolucijo na finančnih trgih, v Veliki Britaniji pa so takšen pristop EU-ja že ostro kritizirali. "To je najverjetneje najbolj zgrešen ukrep, kar jih je Evropa predlagala," je povedal londonski župan Boris Johnson in dodal, da Bruselj ne more določati plač po vsem svetu. V Veliki Britaniji so še prepričani, da bodo nova pravila pregnala tuje podružnice iz države.