Torek, 23. 10. 2018, 7.01
6 let, 1 mesec
SDH dal soglasje za prodajo NLB: cena bo znana do konca tedna #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,62
2
Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) je na današnji seji podal soglasje k razponu cene za delnico NLB. Objavljen bo šele v petek v prospektu za prvo javno izdajo delnic (IPO), predsednica uprave SDH Lidija Glavina je danes povedala le, da je ambiciozen.
Čeprav je bilo pričakovano, da bo SDH že danes razkril razpon cene za delnico največje slovenske banke, pa do tega ni prišlo. "Odločitev o prodaji NLB je sprejeta in prodajni postopek se nadaljuje. Vse podrobnosti bodo objavljene v prospektu, predvidoma ta teden. Vsebine ne moremo in ne smemo komunicirati," je dejal predsednik nadzornikov Damjan Belič.
Prodajo vsaj polovice banke mora država po spremembi zavez, ki jih je dala letošnje poletje Evropski komisiji, potem ko ji je ta leta 2013 odobrila državno pomoč banki, izvesti do konca tega leta. V primeru, da za določen razpon na trgu ne bo potrebnega zanimanja, da bi prodali 50 odstotkov plus eno delnico, bo transakcija neuspešna in do prodaje ne bo prišlo, je dodal Belič.
Konec junija knjigovodska vrednost delnice več kot 75 evrov
Glavina je na vprašanje, ali bo v tej tranši prodanih 50 ali 75 odstotkov delnic banke, odgovorila, da bo to odvisno od povpraševanja. Lani je bil sicer razpon za delnico NLB določen med 55 in 71 evri, vendar je vlada takrat sklenila, da cena ni bila primerna in postopek ustavila.
Kot je danes dejala Glavina, je "bilo to korektno, saj je država kot odgovoren lastnik spoznala, da je bilo tveganje preveliko". S sprejetjem zakona o zaščiti državne naložbe v NLB je zdaj to tveganje, povezano z vprašanjem hrvaških varčevalcev, odpravljeno.
Uprava SDH se je sicer po njenih besedah odpovedala možnosti nakupa delnic, da ne bi prišlo do morebitnega konflikta interesov.
Prvo delno privatizacijo izvedli pred 16 leti
Država je prvo delno privatizacijo NLB izvedla leta 2002, ko je 34 odstotkov banke prodala belgijski skupini KBC, pet odstotkov pa Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD). Leta 2006 se je država odločila, da KBC ne sme pridobiti kontrolnega deleža v NLB, KBC pa je napovedala odhod iz lastništva, ki ga je udejanjila leta 2013. EBRD je medtem svoj delež leta 2008 prodala družbi Poteza Naložbe, ki je leta 2010 končala v stečaju.
Slovenija se je za prodajo do treh četrtin banke do konca leta 2017 zavezala Evropski komisiji konec leta 2013, ko ji je ta v zameno prižgala zeleno luč za državno pomoč banki. Takrat so za NLB začeli veljati tudi t.i. omejevalni ukrepi, ki se jih mora držati, da na trgu ne bi imela prevelike konkurenčne prednosti.
"Signali s trga so dobri"
Analitiki so današnjo potezo nadzornega sveta SDH, ki je prižgal zeleno luč za prodajo NLB s potrditvijo cenovnega razpona za delnico, pozdravili. Razpon ostaja tajen do objave prospekta za prodajo delnic, a ocenjujejo, da so signali s trga dobri, čeprav trenutne razmere niso najbolj ugodne.
"Signali s trga so dobri. Očitno vlagatelji ne zahtevajo večjih diskontov oz. je povpraševanje zadostno," je današnje dogajanje pospremil direktor upravljanja premoženja pri družbi Alta Invest Matej Šimnic. Je pa IPO po njegovih besedah vedno podvržen nepredvidljivim razmeram v času, ko se dejansko izvede: "Na žalost smo kratkoročno sedaj v obdobju, ki je manj ugodno za izdajo delnic."
Podobno je ocenil tudi direktor naložbenega sektorja v KD Skladih Luka Flere. "Trenutne tržne razmere niso najbolj naklonjene prodaji NLB, saj delniški trgi padajo, še posebej pa so na udaru evropske bančne delnice. Evropski delniški indeks je v zadnjem mesecu izgubil okoli šest odstotkov, indeks evropskih bančnih delnic pa okoli 11 do 12 odstotkov, kar vpliva na sentiment vlagateljev," je povzel.
2