Na slovensko-italijanskem gospodarskem forumu za poglobitev sodelovanja

Namen foruma, na katerem sta spregovorila tudi ministrica za gospodarstvo Darja Radić in italijanski minister za gospodarski razvoj Paolo Romani, je okrepiti gospodarsko sodelovanje med državama. Interes za vlaganje v Sloveniji naj bi bil velik Romani je zagotovil, da je Slovenija za Italijo pomemben partner, nič manj pomemben od Kitajske in Indije, in da je veliko italijanskih podjetij zainteresiranih za vlaganje v Slovenijo. Minister priložnosti vidi na področju okolju prijazne energije, biotehnologije, gradbeništva in kmetijstva, pri čemer meni, da je treba od besed preiti h konkretnim dejanjem. Romani Sloveniji zavida vztrajanje pri jedrski energiji Ob tem je spomnil, da je Italija velika porabnica energije, zato je imela letos kar nekaj težav, ko se je zaradi nasilja v Libiji zmanjšala dobava energentov iz te severnoafriške države. Italija zato sodeluje tudi pri drugih projektih, kot je projekt plinovoda Južni tok, je povedal Romani, ki nekoliko zavida Sloveniji, ker se je odločila vztrajati pri jedrski energiji.

Radićeva: Obstaja še ogromno možnosti za sodelovanje Radićeva je ob tem spomnila na ljubljanski Julon, ki je v lasti italijanske družbe Aquafil in v katerem so slovesno zagnali novo proizvodno linijo Econyl. Kot je dejala, gre za visokotehnološko podjetje, ki bo v Sloveniji ustvarilo nova delovna mesta in pomembno dodano vrednost. "Italija je druga najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije, vendar obstaja še ogromno možnosti za poglobitev sodelovanja, tudi razširitev na ostale dele Italije," je dejala.

"Italija ostaja eden ključnih trgov za Slovenijo" Slovenski veleposlanik v Italiji Iztok Mirošič se je strinjal, da se velike priložnosti za Slovenijo odpirajo tudi v srednji in južni Italiji, medtem ko je Slovenija zaenkrat osredotočena predvsem na sever sosednje države. "Italija ostaja eden ključnih trgov za Slovenijo tudi v sodobnem globaliziranem svetu. Italija ni samo soseda, je prijateljska država," je dejal Mirošič.

Neuravnotežena blagovna menjava Blagovna menjava med državama je lani dosegla 5,7 milijarde evrov, od tega je Slovenija izvozila za 2,2 milijarde evrov, uvozila pa za 3,5 milijarde evrov. Direktor Centra za konkurenčnost pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Aleš Cantarutti je ob tem izrazil zadovoljstvo, da je sodelovanje med državama tako dobro, je pa opozoril, da je blagovna menjava neuravnotežena, ker je italijanski izvoz v Slovenijo občutno večji kot slovenski v Italijo.

Cantarutti: Uvoz nam je drugotnega pomena "Zato moramo iskati priložnosti in tudi GZS pomaga slovenskim podjetjem pri krepitvi izvoza na italijanski trg. Uvoz nam je drugotnega pomena," je ob robu foruma povedal Cantarutti. Priložnosti za sodelovanje vidi na področju energetike, zelenih tehnologij, novih materialov, informacijske tehnologije, turizma, predvsem zdraviliškega, pa tudi na področju gradbeništva, strojništva in lesnopredelovalne industrije.

"Vemo, da ima Italija na področju lesnopredelovalne industrije dolgoletno tradicijo, da je šla skozi težko obdobje, v katerem se sedaj nahaja slovenska lesnopredelovalna oz. pohištvena industrija. Tukaj bi si želeli tesnejšega sodelovanja, predvsem na področju razvoja, inovativnosti in oblikovanja pohištva," je povedal Cantarutti in napovedal, da že za letos načrtujejo povratni obisk gospodarske delegacije v Italijo.

Priložnosti na področju živilsko-predelovalne industrije in visokih tehnologij Radićeva priložnosti vidi tudi na področju živilsko-predelovalne industrije in visokih tehnologij. "Dejstvo je, da sta severna Italija in Slovenija deželi z bogato industrijsko tradicijo - tu je znanje, tukaj so izkušnje," je dejala v izjavi za medije. Opozorila je, da se cenena proizvodnja seli iz Evrope, ki bo zato morala razvijati proizvodnjo oz. podjetja, ki bodo uspevala na drugih trgih.

"Italijani so po mojem mnenju svetovni prvaki ..." Pri tem bo pomemben tudi razvoj, je opozorila Radićeva, ki pri italijanskih podjetjih ceni smisel in znanje pri povezovanju in sodelovanju. "Italijani so po mojem mnenju svetovni prvaki, ko se je treba povezati v grozde, ko se morajo podjetja, predvsem mala, povezati," je dejala ministrica in dodala, da bi se morala takšnega povezovanja naučiti tudi slovenska podjetja.