Spotkast
Naložbeni navdih
Četrtek, 17. 4. 2025, 5.30
1 dan, 13 ur
PODKAST GENERALI INVESTMENTS NALOŽBENI NAVDIH
Mrtvi kapital na bankah: kako Slovenci zamujamo priložnosti kapitalskega trga?
V tretji epizodi podkasta Generali Investmentst – Naložbeni navdih je voditelj Peter Merc gostil dve sogovornici z odličnim poznavanjem slovenskega finančnega sistema: Urško Cvelbar, generalno direktorico direktorata za finančni sistem na ministrstvu za finance, ter Melito Rajgelj Ozebek, predsednico uprave Generali Investments. Pogovor je odpiral številna zanimiva vprašanja – tudi o tem, zakaj Slovenci še vedno najraje varčujemo v depozitih, kakšna je naša finančna pismenost, kako jo bomo naslavljali na sistemski ravni ter kako lahko nove rešitve, kot so ljudske obveznice in individualni naložbeni računi, pomagajo pri razvoju kapitalskega trga. Kje začeti, ko gre za finančne naložbe, in kdaj? Preverite v novi epizodi podkasta Naložbeni navdih.
Kriza prinaša najboljše priložnosti
Gostji tokratne epizode podkasta Generali Investments – Naložbeni navdih sta uvodoma spregovorili o trenutnem dogajanju na borzah, kjer razmere – od trgovinske vojne do padcev indeksov – mnoge vlagatelje navdajajo z negotovostjo. A obe sogovornici se strinjata: prav kriza prinaša najboljše priložnosti.
"Zgodovina nas uči, da svet iz vsake krize pride močnejši. Tako je bilo v času velike finančne krize, tako je bilo med pandemijo. In tako bo tudi zdaj," je prepričana Melita Rajgelj Ozebek. Ob tem opozori: pravi investitor mora biti potrpežljiv in discipliniran – vlagati mora tudi, ko je na trgu "slabo", ne samo, ko cveti.
Tudi Urška Cvelbar poudarja, da so nihanja del igre: "Kapitalski trgi so tega navajeni. Pomembno je, da je sistem trdno postavljen in da vlagatelji razumejo, da dolgoročno trg raste."
Generali Investments – zavezani finančni pismenosti
V Generali Investments se zavedajo, da je širjenje znanja o financah (tudi s podjetniške perspektive kot v tokratnem primeru) prvi korak k boljši prihodnosti, tako ali drugače pa so zavezani k širjenju finančne pismenosti. Imajo dolgoletno znanje, saj so prva slovenska družba za upravljanje, prejemajo številna priznanja za uspešno upravljanje, svoje znanje pa želijo deliti. Tudi to, kako preudarno ravnati s prihranki, da bodo imeli kar največji donos.
Kot ponosni pokrovitelj serije podkastov, ki izobražujejo o osebnih financah in naložbenih priložnostih, želijo prispevati k povečanju finančne pismenosti Slovencev. Njihov cilj je preprost, a ambiciozen: pomagati ljudem, da svoje prihranke pretvorijo v pametne in donosne odločitve za prihodnost.
PRIJAVA NA POSVET
Slovenci varčujemo – a na napačen način
Čeprav se svet spreminja s svetlobno hitrostjo, Slovenci pri naložbah še vedno vztrajamo pri starih vzorcih – predvsem pri bančnih depozitih. Po podatkih Banke Slovenije je konec leta 2024 na bančnih računih ležalo več kot 27 milijard evrov, od tega kar 85 odstotkov popolnoma neobrestovano. V času, ko inflacija zlahka preseže pet odstotkov, to pomeni tiho, a vztrajno erozijo kupne moči.
Kljub razcvetu digitalnih platform, dostopnosti delnic, obveznic in vzajemnih skladov večina Slovencev še vedno prisega na tisto, kar se zdi najbolj varno – depozit. Zakaj? Je razlog v nepoznavanju možnosti? V nezaupanju? Ali morda preprosto v tem, da se spremembe začnejo šele, ko nas vanje prisili resničnost?
Urška Cvelbar, generalna direktorica direktorata za finančni sistem na ministrstvu za finance, poudarja nizko finančno pismenost in močno bančno tradicijo, ki korenini v izkušnjah iz časov sanacije bank. To nezaupanje in nepoznavanje želijo na ministrstvu sistematično nasloviti – tudi skozi nacionalno strategijo finančnega opismenjevanja, katere konkretni rezultati naj bi bili znani še letos.
Med kriptovalutami in depoziti: kam se izgublja srednja pot?
Melita Rajgelj Ozebek, predsednica uprave Generali Investments, opozarja, da se vse začne že v otroštvu. Danes otroci denar doživljajo digitalno, brez pravega občutka za njegovo vrednost. Ta distanca se kasneje odrazi v pasivnosti, nezaupanju in strahu pred tveganjem. Slovenci imamo skoraj polovico vseh prihrankov "parkiranih" neaktivno – kar pomeni "mrtvi kapital", ki ne dela za nikogar. Kot pravi Melita Rajgelj Ozebek, evropske statistike niso prijazne: po finančni pismenosti smo druga najslabša država v EU, takoj za Grčijo. Pa vendar – pri uporabi kriptovalut spadamo v evropski vrh. Paradoks? Ne – realnost. Slovenci smo pri vlaganju razpeti med dve skrajnosti – večina še vedno vztraja pri bančnih depozitih, mlajše generacije pa svojo priložnost vidijo v kriptovalutah. Klasične oblike varčevanja, kot so obveznice, delnice in vzajemni skladi, pa pogosto ostajajo spregledane. Po mnenju Urške Cvelbar iz ministrstva za finance je prav tu ključen izziv: manjkajo znanje, zaupanje in predvsem širše razumevanje, kako lahko posameznik s preprostimi koraki učinkovito vstopi na kapitalski trg
Rešitev po mnenju sogovornic ni takojšnja. Potrebujemo dolgoročno, dosledno izobraževanje, ki se začne že v osnovni šoli, nadaljuje skozi srednješolski sistem in se nadgrajuje skozi življenje.
Kaj so individualni naložbeni računi?
Ena izmed pomembnih sprememb, ki naj bi to "nadgradila", so t. i. individualni naložbeni računi – novost, ki bo malim vlagateljem omogočila dostop do razpršenega, dolgoročnega varčevanja ob ugodnejši davčni obravnavi in manjši administrativni obremenitvi.
Kot poudarja Urška Cvelbar, je ključno, da se vlagateljem ponudi preprosta izkušnja – in prav temu so ti računi namenjeni. Zanimiva novost, ki se po vzoru tujine zdaj seli tudi v slovenski prostor in ki jo je na poljuden način predstavila Urška Cvelbar. Več o tem, komu so namenjeni, kaj omogočajo in zakaj jih velja spremljati, pa preverite v novi epizodi podkasta Naložbeni navdih.
Ljudska obveznica: prva izkušnja vlaganja za mnoge Slovence
Ena največjih finančnih novosti v zadnjem letu je bila tudi izdaja t. i. ljudske obveznice, ki jo je država predstavila februarja 2023, letos marca pa ponovila drugo izdajo. V obeh primerih je zanimanje preseglo pričakovanja – predvsem med starejšimi. Kar tretjina vlagateljev je bila starejših od 65 let, mladi pa so predstavljali le okoli štiri odstotke. Gre za preprost, pregleden instrument: z nakupom obveznice posameznik za tri leta posodi denar državi, v zameno pa prejema fiksne letne obresti in ob zapadlosti celotno glavnico. Obveznica je kotirajoča – torej jo je mogoče tudi predčasno prodati.
Zakaj je uspešna? Ker predstavlja varen in razumljiv produkt, ki po besedah Urške Cvelbar s finančnega ministrstva krepi finančno pismenost in omogoča vstop na kapitalski trg tudi tistim, ki do zdaj z vlaganjem niso imeli izkušenj. Prva izdaja je spodbudila kar 5.600 novih trgovalnih računov – torej konkretne premike.
Melita Rajgelj Ozebek iz Generali Investments meni, da je obveznica odlična alternativa depozitom, hkrati pa potencialna konkurenca bolj konservativnim vzajemnim skladom. Ponuja višji donos, nižje tveganje in boljšo likvidnost – "idealna izbira za varen začetek investiranja, ki bi moral biti dostopen čim širšemu krogu ljudi", pravi. Znesek vstopa je bil simbolično nizek (tisoč evrov), najvišji znesek pa letos postavljen pri 250 tisoč evrih – vse z namenom, da se prepreči koncentracija pri peščici vlagateljev. Tudi davčna obravnava je bila ugodna – obresti do tisoč evrov so oproščene davka. Kljub uspehu pa ostaja ključno vprašanje: zakaj je mladih tako malo? Eden od razlogov je zagotovo njihova naklonjenost kriptovalutam, kjer iščejo večje donose – a pogosto pozabijo na tveganje.
Za vse, ki razmišljajo o bolj stabilni, predvidljivi naložbi – in morda o svojem prvem vstopu na kapitalski trg –, je ljudska obveznica zagotovo možnost, ki jo velja raziskati. Več o mehanizmu delovanja, prednostih in odzivu trga pa lahko slišite v celotni epizodi podkasta Naložbeni navdih.
Kako premostiti strah pred vlaganjem? Počasi, potrpežljivo – in z znanjem
Po pogovoru o ljudski obveznici so se Peter Merc, Urška Cvelbar in Melita Rajgelj Ozebek dotaknili še ene ključne "ovire": psihološkega strahu pred vlaganjem. Peter Merc je poudaril moč dolgoročnega razmišljanja in obrestno-obrestnega učinka, ki tudi ob skromnih donosih dolgoročno naredi razliko. A kako sploh začeti?
Melita Rajgelj Ozebek je tu povsem iskrena – in osebna: "Sama sem začela vlagati v vzajemne sklade leta 2005. Edino, kar mi je žal, je to, da nisem začela še prej." Dandanes v Generali Investments vlagateljem ne ponujajo le produktov, temveč tudi podporo in znanje. Veliko pozornosti namenjajo začetnikom: pogosto jim podarijo simbolični znesek v sklad, da sami začutijo, kako deluje trg. Tako se strah nadomesti z izkušnjo. Dodana vrednost? Stik z resničnim svetovalcem – ki odgovori na vprašanja, razloži dinamiko trga, pomaga razumeti tveganja in priložnosti. Poleg tega Generali redno objavlja tržne analize, tedenske novice in praktične brošure, ki pomagajo ljudem razumeti moč dolgoročnega razmišljanja in obrestno-obrestnega učinka.
""Pri večini naših marketinških aktivnosti poskušamo vlagatelju omogočiti osebno izkušnjo – novim vlagateljem tako, da jim podarimo vložek v vzajemni sklad. Tako lahko spremlja dogajanje in se iz tega uči. Vlagatelji, ko se odločijo za neko naložbo, želijo razumeti, kaj delajo, in se prepričati, da je odločitev pravilna. Na začetku je vsekakor prisoten strah, a ko začnejo spremljati gibanja, se naučijo. Pomembno pa je tudi, da imajo stik s finančnim svetovalcem, ki jim odgovori na vsa vprašanja in zgradi zaupanje. Naši svetovalci so zelo odzivni. Pomaga pa tudi, da imamo tedenske novice, v katerih razlagamo, kaj se dogaja na trgu, kaj pričakujemo in kako naj se vlagatelj odzove. Če si vsak dan vzameš tri minute, imaš občutek za dogajanje. Tako ostaneš v stiku z naložbami in lažje razumeš, zakaj se kaj premika. Strinjam se, da je strah prisoten – tudi na borzah imamo indeks strahu, ki meri volatilnost. Mi se trudimo s konkretnimi primeri: "Kaj se zgodi, če vložiš deset tisoč evrov?" in podobno. To so praktični primeri, ki ljudem pomagajo razumeti. Sama sem v vzajemne sklade začela vlagati že leta 2005 in mi je žal samo, da nisem začela še prej," razloži predsednica uprave Generali Investments.
Finančna pismenost – znanje, ki naj postane navada
Spregovorili so tudi o nacionalni strategiji finančnega opismenjevanja, ki jo je vlada sprejela konec januarja. Dokument ni ostal zgolj na papirju – z njim prihajata tudi konkreten akcijski načrt ter ustanovitev vladnega sveta in uredniškega odbora, ki bosta skrbela za usmerjanje in izvajanje programa. Kako konkretno? Preverite v podkastu.
Kot je pojasnila Urška Cvelbar, cilj strategije ni le ozaveščanje prebivalstva, ampak tudi podjetij, ki se pogosto ne zavedajo vseh možnosti financiranja. Strategija zajema celotno populacijo – od otrok do upokojencev – in predvideva tudi vpeljavo vsebin v osnovne in srednje šole z najmanj 35 urami letno. V pripravi je tudi osrednja spletna točka z interaktivnimi vsebinami, simulacijami in orodji za vsakdanjo uporabo.
Na konkretni ravni Urška poudarja, da bo strategija omogočila merljive učinke, saj vključuje kazalnike uspešnosti – tako bo čez nekaj let jasno, ali smo kot družba dejansko napredovali.
Tudi Melita Rajgelj Ozebek je poudarila pomen zgodnjega učenja: otroci denarja ne zaznavajo več kot nekaj otipljivega, temveč kot digitalni klik. Zato v Generali Investments že vrsto let izvajajo brezplačne webinarje, pripravljajo preprosta orodja in redno delijo analize dogajanja na trgu. Veliko sodelujejo s šolami, lokalnimi skupnostmi in združenji, da bi znanje približali čim širšemu krogu.
Ko nekdo razume, kako deluje naložba – zakaj, kdaj in s kakšnim ciljem –, se od pasivnega varčevalca spremeni v informiranega vlagatelja. In ravno to je namen strategije: opremiti ljudi z znanjem, da bodo svoje finančne odločitve sprejemali z več samozavesti in dolgoročno mislijo.
Za konec sta Urška Cvelbar in Melita Rajgelj Ozebek poudarili, da sta ključna sodelovanje vseh deležnikov – države, regulatorjev in industrije – ter zaupanje v dolgoročno rast. Finančna kultura se ne zgradi čez noč, a vsak nov vlagatelj pomeni korak bližje cilju: močnejšemu in bolj odprtemu kapitalskemu trgu v Sloveniji.
Želite izvedeti več?
Želite investirati in ne veste, kako začeti? Finančni svetovalci Generali Investments vam bodo na osebnem brezplačnem finančnem posvetu pomagali razumeti in sestaviti osebni portfelj glede na vaš namen plemenitenja prihrankov, čas, ki ga imate na voljo, in nagnjenost k tveganju. Svetovali vam bodo strokovnjaki s področja plemenitenja prihrankov v investicijskih skladih, podprti s kakovostnimi informacijami o dogajanjih na posameznih kapitalskih trgih. Izhajali bodo iz vaših osebnih preferenc, finančnega horizonta in vaše tolerance do tveganja.
PRIJAVA NA POSVET
Ne zamudite novih epizod podkasta Naložbeni navdih
Če želite izvedeti več, se nam pridružite tudi v naslednji epizodi, kjer bomo raziskali nove teme in zgodbe iz sveta financ.
Spotkast lahko spremljate tudi na YouTubu ali na vseh najbolj priljubljenih platformah za avdiovsebine: Spotify, Apple Podcasts, Pocket Casts, Audible, Amazon Music ...
