"Mislim, da bodo ljudje bankam težko spet popolnoma zaupali vse, kar imajo"

Ukrajina je zaradi svetovne finančne krize najbolj očitno trpela leta 2009, ko se je znašla na robu bankrota. Pred recesijo je tamkajšnje gospodarstvo doživljalo preporod, prihod globalne finančne krize pa je v tej vzhodnoevropski državi vse postavil na glavo. Dotlej cvetoče gradbeništvo se je ustavilo, številni žerjavi po prestolnici pa so, podobno kot v Sloveniji, zgolj spominjali na boljše čase. Tamkajšnje gospodarstvo se je tega leta skrčilo kar za 15 odstotkov, inflacija pa je narasla na 16,4 odstotka.

Notranjepolitični prepiri v Ukrajini spominjajo na Slovenijo Tudi najnovejši obeti za omenjeno slovansko deželo niso nič kaj pozitivni. Številni analitiki menijo, da se državi že približuje nova gospodarska kriza, saj ima številne strukturne težave, prav tako pa tam že od nekdaj vladajo slabe gospodarske razmere, ki jim ni videti konca. Tudi gospodarska rast je bila v preteklih letih skoraj neopazna, a se je vseeno obdržala vsaj nad ničlo.

Ekonomist Zarjan Fabjančič v zvezi s položajem v Ukrajini poudarja, da ima tudi tam, kot povsod drugod, poleg ekonomske strukture izredno velik vpliv tudi politika. "V Ukrajini so vrsto let potekali notranjepolitični prepiri med Viktorjem Janukovičem in Julijo Timošenko, kar zelo spominja na Slovenijo." Fabjančič ob tem izpostavlja tudi pomen rusko-ukrajinske "plinske vojne".

Tudi Turčija se je leta 1994 znašla v gospodarski krizi, ki je bila rezultat takratne gospodarske politike, ki je v letih 1992 in 1993 dvignila plače javnih uslužbencev in povečala transferje državnim podjetjem, s čimer je močno povečala državni dolg, ki je takrat znašal kar 17 odstotkov BDP. Kljub visoki gospodarski rasti je imela takrat država velike težave z inflacijo, ki je sredi leta 1993 znašala rekordnih 73 odstotkov.

Turčija kot rastoče gospodarstvo s potencialom za Evropo Turško gospodarstvo danes sicer velja za svetlo izjemo v evropskem prostoru, saj je v zadnjih letih dosegalo visoke stopnje rasti BDP. Fabjančič meni, da imajo vzdržno gospodarsko rast. "Dokler bo kriza v arabskih državah, bo šlo Turčiji zelo dobro," pravi Fabjančič, ki poudarja, da gre velik del trgovine bližnjega vzhoda in arabskih držav ravno prek Turčije.

Po njegovem mnenju gre za gospodarstvo, ki predstavlja velik potencial za Evropo, a da se ga na stari celini malce neupravičeno bojimo. Sprašuje se tudi, ali je kakšna bistvena razlika med Turčijo in Balkanom. "Balkana se nič ne bojimo, a ga skušamo na vsak način spraviti v Evropo, Turkov pa se preveč bojimo. Še vedno gre za državo s prihodnostjo," pravi.

V Argentini najbolj prizadeti mali vlagatelji Proti gospodarskim katastrofam pa ni odporna niti Argentina. Po številnih kalvarijah, ki jih je njeno gospodarstvo doživelo v 20. stoletju, je ta južnoameriška država leta 2001 skoraj doživela bankrot. Pozno tistega leta je bilo mogoče opaziti množice poslovnežev, ki so iz države odnašale kovčke ameriških dolarjev v Urugvaj, ki velja za nekakšno latinskoameriško Švico. Tamkajšnja oblast je tedenski znesek, ki so ga s svojih bančnih računov lahko dvignili prebivalci, omejila na 200 evrov. Najbolj so bili prizadeti majhni vlagatelji, ki so svoje prihranke hranili v bankah. Več deset tisoč obupanih ljudi je drvelo v banke, dogajali pa so se tudi roparski pohodi v nakupovalnih središčih.