Merklova in Sarkozy Grčijo pozvala k odgovornem ravnanju

Evropska voditelja sta na skupni novinarski konferenci v Parizu, ki je v francoski prestolnici potekala po rednem letnem zasedanju nemške in francoske vladne ekipe, poudarila, da bi morale Atene zbirati sredstva za povračilo svojih dolgov na posebnem računu. Kot sta pojasnila, bi imele Atene na tem posebnem računu oz. skladu sredstva, ki so del mednarodne pomoči, in ki naj bi jih Grčija lahko uporabila le za servisiranje svojega dolga. Sarkozyjev svetovalec je pozneje povedal, da nemško-francoska ideja predpostavlja poseben račun za sredstva, ki bodo namenjena poplačilu obresti na dolg, ne poplačilu glavnice.

Merklova: Dogovora ne bo, če Grčija ne bo implementirala predlogov trojke Merklova je izpostavila, da Grčija ne more računati na drugo finančno pomoč EU, če ne bo dosegla dogovora s predstavniki trojke - predstavniki EU, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) - glede zmanjšanja proračunskega primanjkljaja. "Želim ponovno zatrditi, da dogovora ne bo, če Grčija ne bo implementirala predlogov trojke," je dejala Merklova. "Predlogi so na mizi in čas pritiska. Torej se mora nekaj zgoditi hitro," je poudarila in dodala, da je na kocki celotno območje evra.

Sarkozy: Grki so dali obljube S tem se je strinjal tudi Sarkozy. Kot je izpostavil, bo kakršenkoli nov dogovor o finančni pomoči tej državi odvisen od dogovora glede znižanja dolga. Grški voditelji morajo ravnati odgovorno, je menil. "Grki so dali obljube. Zaveze bi morali izpolnjevati resno. Tu ni izbire, čas teče. Gre za vprašanje nekaj dni. Potrebujemo nov dogovor," je še dejal francoski predsednik in tako v Atene poslal nedvoumno sporočilo.

Atene potrebujejo 130 mrd evrov pomoči, če se želijo izogniti bankrotu Berlin in Pariz sta pomagala sprejeti načrt drugega svežnja finančne pomoči Grčiji v višini 130 milijard evrov, ki ga Atene nujno potrebujejo, če se želijo prihodnji mesec izogniti bankrotu. Načrt predvideva stroge varčevalne ukrepe, zato je med Grki naletel na hudo nasprotovanje.

Merklova je podprla Sarkozyja pred predsedniškimi volitvami Sicer pa je Merklova podprla Sarkozyja pred aprilskimi predsedniškimi volitvami. "Nicolasa Sarkozyja podpiram na vseh ravneh, saj pripadava prijateljskim političnim strankam," je pojasnila. "Normalno je, da podpiramo prijateljske stranke."

14. zaporedno letno zasedanje nemške in francoske vladne ekipe je bilo pod predsedstvom nemške kanclerke in francoskega predsednika osredotočeno na davčno politiko dveh največjih evropskih gospodarstev in na evropsko dolžniško krizo.

Bruselj: Vsi roki za Grčijo so že mimo Evropska komisija je medtem vse bolj nestrpna, ker še ni dogovora Aten in zasebnih upnikov o delnem odpisu grškega dolga, pa tudi ker država minuli konec tedna ni dosegla dogovora z mednarodnimi posojilodajalci o novih varčevalnih ukrepih. Oboje je ključno za dogovor o drugem svežnju pomoči državi, ki je spet tik pred bankrotom. "Resnica je ta, da so roki že mimo," je tiskovni predstavnik komisarja za denarne in gospodarske zadeve Ollija Rehna, Amadeu Altafaj Tardio, odgovoril na vprašanje, kaj je dejansko rok za dogovor o drugem svežnju pomoči za Grčijo.

Sestanek preložen za nedoločen čas V komisiji so po njegovih besedah upali, da bodo odločitve, potrebne za dogovor o drugem programu pomoči, sprejete konec minulega tedna, zato so za danes načrtovali sestanek finančnih ministrov območja evra, ki naj bi dorekli drugi program pomoči za Grčijo. A ker dogovora o odpisu dolga in dogovora o novih varčevalnih ukrepih v okviru drugega programa pomoči, ki ga morajo Atene doseči s trojko Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada, še ni, je bil sestanek preložen za nedoločen čas. Pričakuje se, da bo še ta teden.

"Drugih scenarijev se ne pripravlja" Rehnov tiskovni predstavnik je poudaril, da obstaja trdna volja za to, da se stori, kar se lahko, da bi bil drugi program pomoči za Grčijo nared pravočasno. Drugih scenarijev, na primer izstop Grčije iz območja evra, se po njegovih besedah ne pripravlja. A ob tem v Bruslju opozarjajo, da je bistvena tudi izvedba že dogovorjenega. Z izvajanjem programa privatizacije in strukturnih reform Grčija po mnenju komisije ne krepi svoje verodostojnosti. "To nas skrbi," je dejal Altafaj Tardio.

Za Grčijo je ključen 20. marec, ko ji zapade v plačilo za 14,5 milijarde evrov dolga. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je po koncu vrha EU 30. januarja napovedal, da bodo grške oblasti in zasebni upniki dogovor o delnem odpisu dolga dosegli "v naslednjih dneh". Voditelji članic unije pa so tedaj finančne ministre pozvali k dogovoru o drugem programu pomoči za Grčijo do konca tedna, tako da bi se začel mehanizem odpisa dolga odvijati sredi meseca. Poleg tega je Rehn k dogovoru o delnem odpisu grškega dolga "v prihodnjih dneh" pozval že na dan zasedanja evrske skupine 23. januarja.

Glavna grška sindikata za torek napovedala splošno stavko Glavna grška sindikata pa sta medtem za torek napovedala splošno stavko, s katero bosta izrazila nasprotovanje novim varčevalnim ukrepom, ki jih od Grčije zahteva trojka.

"Novi varčevalni ukrepi vodijo v propad" Novi varčevalni ukrepi predvidevajo znižanje plač za 20 do 30 odstotkov in "vodijo v propad", je dejal vodje sindikata zasebnega sektorja GSEE Iannis Panagopulos. "Kljub našemu žrtvovanju in kljub ugotovitvi, da je varčevalna politika napačna, vlada zdaj predlaga nove varčevalne ukrepe in nova odrekanja," pa je dejal generalni sekretar sindikata javnega sektorja ADEDY Ilias Iliopulos. Skladno s tem sta omenjena sindikata, ki predstavljata okoli dva milijona oz. polovico vseh zaposlenih v Grčiji, za torek napovedala splošno stavko.

Proteste so za danes v Atenah napovedali tudi predstavniki grške komunistične stranke in drugih levo usmerjenih političnih strank.

Papademos s predstavniki trojke razpravlja o reševanju grških težav V Atenah sicer prav zdaj potekajo pogovori predstavnikov grške vlade in trojke o reševanju grških težav. Prav trojka pa je tista, ki od grških oblasti zahteva novo varčevanje oz. novo zmanjšanje javne porabe, kar je razjezilo Grke. Grški premier Lukas Papademos naj bi se sešel še z vodji koalicijskih socialistov, konservativcev in skrajno desnih strank, a so sestanek nato prestavili. Kot so pojasnili v uradu predsednika vlade, je srečanje po novem predvideno za torek. Za prestavitev so se odločili, da bi Papademos lahko v miru sklenil pogovore s predstavniki trojke.

Grški premier s prvaki koalicijskih strank konec tedna ni našel skupnega jezika glede varčevanja. Te stranke namreč javno nasprotujejo novemu znižanju plač v zasebnem sektorju, ki ga zahteva trojka.

Število delovnih mest v javnem sektorju bodo letos zmanjšali za 15.000 Grška vlada je popoldne sporočila, da so sprejeli zahteve upnikov za zmanjšanje delovnih mest v javnem sektorju. Grški minister za reformo javnega sektorja Dimitris Reppas je pozno popoldne dejal, da so sklenili dogovor, da bodo število delovnih mest v javnem sektorju letos zmanjšali za 15.000. Sklenitev omenjenega dogovora kaže na pomemben premik v grški politiki, kjer so bile javne službe vse od začetka krize pred dvema letoma močno zaščitene.