Ponedeljek, 31. 8. 2026, 17.50
1 ura, 19 minut
Maribor bi lahko postal logistično vozlišče. Kaj še manjka?
Ivana Vrviščar iz Pošte Slovenije vidi v Mariboru pomemben, še neizkoriščen logistični potencial.
Slovenija ima Luko Koper, železniško in avtocestno omrežje, letališča ter močne logistične operaterje, vendar svojih prednosti še ni povezala v enoten nacionalni poslovni model, opozarja članica poslovodstva v Pošti Slovenije Ivana Vrviščar. V pogovoru za Siol.net je razkrila, zakaj v Mariboru vidi veliko, še neizkoriščeno priložnost, kako se razvija sodelovanje s kitajskim spletnim velikanom Temu in zakaj želi Pošta Slovenije postati pomembnejši partner globalnim e-trgovskim platformam.
Globalna trgovina danes deluje drugače kot pred leti. Sami ste nedavno kot eno največjih, še neizkoriščenih razvojnih priložnosti za Slovenijo izpostavili vzpostavitev logističnega vozlišča na mariborskem letališču. Kaj konkretno ste imeli v mislih – kako bi takšna logistična platforma delovala in kdo bi bili njeni uporabniki?
Potencial vidim v specializiranem logističnem vozlišču, ki bi povezovalo letalski kargopromet, železnico, cestni promet, skladiščenje, carinske storitve, zagotavljalo celovito logistično obdelavo naročil (ang. fulfillment) in regionalno distribucijo. Njegovi uporabniki bi bili logistični operaterji, globalne e-trgovske platforme, izvozniki, proizvodna podjetja ter segmenti časovno občutljivega blaga, kot so elektronika, rezervni deli ali farmacija.
Največji potencial vidim v povezavi Luke Koper z Mariborom ter naprej s Srednjo Evropo in Zahodnim Balkanom. Ni treba, da Maribor postane novi Frankfurt ali Leipzig, lahko pa postane učinkovita specializirana vstopna in distribucijska točka za ta del Evrope.
Ivana Vrviščar Maribor zaradi lege vidi kot pomembno potencialno logistično vozlišče.
Tudi Regionalni razvojni program Podravja 2021–2027 je projekt Smart Hub Maribor že umestil med razvojne usmeritve ter ga povezal z letališčem, železnico, cestno infrastrukturo in razvojem logističnih površin.
Nacionalna logistična platforma bi povezovala letalski, cestni in železniški tovorni promet. Kaj še manjka za izvedbo?
Najprej se moramo skupaj odločiti, kakšen logistični položaj želi imeti Slovenija čez deset ali dvajset let. Posamezne dele infrastrukture v veliki meri že imamo: Luko Koper, železnico, avtocestno omrežje, letališča in močne logistične operaterje. Težava je, da jih razvijamo in upravljamo preveč ločeno.
"Nimamo težav z geografsko lego, težava je, da svojih logističnih prednosti še nismo prevedli v nacionalni logistični poslovni model."
Zagovarjam pripravo nacionalne strategije logističnega položaja, konkurenčnosti in odpornosti Slovenije. Ta bi morala določiti ključna nacionalna logistična vozlišča in njihove vloge, prednostne blagovne in e-trgovske tokove, povezavo med Koprom, železnico, cestami, letališči in logističnimi operaterji, investicijske prioritete, vire financiranja ter alternativne poti in rezervne kapacitete za krizne razmere.
Kaj bi morala Slovenija konkretno zgraditi oziroma urediti, da bi Maribor lahko postal takšno vozlišče?
Osnovne potrebe so bile prepoznane. Za Smart Hub Maribor so bili med drugim predvideni razvoj letališča in njegovega zaledja, železniški priključek, cestna in komunalna infrastruktura ter aktivno privabljanje investitorjev. Žal nimam informacij, da bi se karkoli pomembnega na tem področju premaknilo ali izvedlo.
"Tudi Regionalni razvojni program Podravja 2021–2027 je projekt Smart Hub Maribor že umestil med razvojne usmeritve ter ga povezal z letališčem, železnico, cestno infrastrukturo in razvojem logističnih površin."
Danes bi verjetno morali najprej posodobiti poslovni model in izdelati sodobno študijo izvedljivosti. Potrebujemo jasno specializacijo letališča v kargopromet, učinkovito povezavo z železnico in avtocestnim omrežjem, skladiščne kapacitete, hitre carinske postopke ter enega ali več ključnih uporabnikov, ki bi zagotovili začetne tovorne tokove. Pomembno je pravilno zaporedje: najprej tokovi in poslovni model, nato investicija – ne obratno.
Kakšen je po vaši oceni gospodarski potencial takšnega projekta?
Potencial je lahko pomemben, vendar ga danes ne bi odgovorno prevajala v točno število ton, delovnih mest ali milijonov evrov. Za to potrebujemo študijo izvedljivosti in jasno opredeljen poslovni model.
Je pa gospodarski učinek širši od logistike. Okoli takšnega vozlišča se lahko razvijajo distribucijski, celoviti logistični centri za obdelavo naročil, servisne dejavnosti, informacijske rešitve, avtomatizacija, proizvodnja in druge podporne storitve.
Kakovostna logistična infrastruktura povečuje tudi privlačnost regije za podjetja z višjo dodano vrednostjo. Logistični hub zato ni cilj sam po sebi, ampak pomembna strateška infrastruktura, ki omogoča rast drugega gospodarstva in dolgoročno konkurenčnost države same.
Kdo bi moral biti nosilec takšne nacionalne logistične platforme?
Če govorimo o nacionalni logistični platformi, njen nosilec ne more biti le eno podjetje. Strateški okvir mora postaviti država skupaj s ključnimi infrastrukturnimi in gospodarskimi deležniki. Pri izvedbi vidim prostor za partnerstvo javnega in zasebnega sektorja: država zagotovi prostorske, infrastrukturne in regulatorne pogoje, gospodarstvo pa mora prinesti poslovni model, uporabnike, tovorne tokove in investicijsko disciplino.
Ključno pa je, da ima projekt jasnega nosilca in odgovornost za izvedbo. Najslabši model je projekt z veliko deležniki in brez enega odgovornega centra odločanja.
Je Pošta Slovenije pripravljena pri takšnem projektu prevzeti aktivno vlogo?
Da, v okviru svojih pristojnosti in poslovnega interesa smo pripravljeni biti aktiven partner. Za tak projekt imamo zelo relevantno kombinacijo zmogljivosti: Pošta Slovenije zagotavlja nacionalno paketno mrežo, e-trgovske rešitve in zadnji kilometer, Intereuropa pa mednarodni cestni, železniški, pomorski in letalski transport, skladiščenje, carinske storitve ter regionalno prisotnost v jugovzhodni Evropi.
Robotsko vozilo, ki prevaža pošiljke v mestnem središču Ljubljane.
Naš interes ni graditi letališča, ampak sodelovati pri oblikovanju logističnega ekosistema, v katerem lahko ustvarjamo nove regionalne tokove in večjo dodano vrednost.
Kolikšna investicija bi bila za to potrebna? Imate že kakšne ocene oziroma analize?
Celovite investicijske ocene za tak projekt danes nimamo, zato ne bi bilo korektno in strokovno navajati kakršnihkoli številk. Višina investicije je odvisna od poslovnega modela, obsega kargooperacij, potrebnih skladiščnih in terminalskih zmogljivosti ter železniške in cestne infrastrukture.
Takšen projekt bi bilo smiselno razvijati fazno. Prvi korak bi morala biti študija izvedljivosti, ki opredeli trg, tovorne tokove, uporabnike, investicijske potrebe in donosnost posameznih faz.
Pomembno pa je, da za takšne projekte obstajajo tudi evropski finančni instrumenti. Program CEF Transport ter evropska kohezijska politika pod določenimi pogoji podpirata multimodalnost, železniške terminale, povezljivost TEN-T (vseevropsko prometno omrežje) in pripravo prometne infrastrukture. To ne pomeni, da je financiranje zagotovljeno, pomeni pa, da mora Slovenija projekt pravočasno pripraviti tako, da bo lahko kandidiral za evropska sredstva. Evropa financira pripravljene projekte, ne potencialov.
Slovenija je majhna država in ima močno konkurenco v neposredni bližini. Zakaj bi globalni logistični igralec izbral Maribor namesto Zagreba, Gradca, Budimpešte ali katerega od velikih evropskih logističnih vozlišč?
Samo zaradi lokacije ga ne bi. Dobro lokacijo imajo tudi naši konkurenti. Maribor bi moral ponuditi boljšo celovito rešitev: hiter dostop do Jadrana prek Luke Koper, učinkovito povezavo s Srednjo Evropo in Zahodnim Balkanom, kombinacijo letalskega, cestnega in železniškega transporta, učinkovite carinske in terminalske procese ter regionalno distribucijo prek obstoječih logističnih mrež.
"Naša priložnost ni v kopiranju Gradca, Budimpešte ali Zagreba, ampak v jasni specializaciji. Majhnost je pri obsegu lahko slabost, pri hitrosti odločanja pa bi lahko bila prednost."
Kateri evropski primer logističnega vozlišča bi lahko bil najboljši zgled za Slovenijo?
Zelo poučen primer imamo praktično čez mejo – Cargo Center Graz. Pomemben ni samo zaradi današnjega obsega, ampak predvsem zaradi načina, kako je nastal. Razvijal se je fazno več kot dve desetletji na osnovi javno-zasebnega partnerstva, projekt pa vključuje tudi nacionalne in evropske vire financiranja.
Za Maribor bi zato videla fazni razvoj: najprej aktivacija kargozmogljivosti in intermodalnih zmogljivosti ter osnovne skladiščne in carinske infrastrukture, v drugi fazi pa razvoj resnega regionalnega intermodalnega vozlišča z močnejšo železniško povezavo in ključnimi logističnimi uporabniki; dolgoročno pa razvoj širšega logističnega in gospodarskega ekosistema.
Gradec je dober primer, da logistični hub ni ena investicija in tudi ne projekt enega podjetja, ampak je dolgoročen razvojni projekt, v katerem morajo sodelovati država, regija, logistični operaterji, zasebni kapital in evropske institucije.
Pred meseci ste s spletno trgovino Temu podpisali dogovor. Kako se je sodelovanje od takrat razvilo in kaj konkretno je prineslo Pošti Slovenije?
Sodelovanje s Temujem ni nastalo s podpisom memoranduma, saj smo že prej uspešno sodelovali na področju paketne dostave in zadnjega kilometra.
Memorandum vidimo kot priznanje dosedanjemu sodelovanju in zaupanju, ki smo ga zgradili, odpira pa naslednji korak, saj obstoječe sodelovanje pri paketni dostavi širi na evropski linijski transport, čezmejno logistiko v Sloveniji in jugovzhodni Evropi, celovito logistično obdelavo naročil, podporo lokalnim prodajalcem ter druge regionalne logistične rešitve.
Se je zaradi sodelovanja s Temujem povečal obseg paketov, ki jih dostavlja Pošta Slovenije? Če lahko razkrijete: za koliko?
Temu je pomemben generator čezmejnih paketnih tokov in njegova rast se odraža tudi na slovenskem trgu. Povečanja količin ne bi neposredno povezovala s podpisom memoranduma, podrobnejših podatkov o količinah zaradi poslovne zaupnosti ne moremo razkriti.
Najpomembnejši učinek podpisa dogovora je, da odpira možnosti širšega sodelovanja, pri katerem lahko pomembno vlogo prevzame tudi Intereuropa s svojo regionalno mrežo ter zmogljivostmi.
To pa pomeni premik višje v logistični verigi – od dostave posameznega paketa k upravljanju širšega dela poti blaga do končnega kupca. Pri e-trgovini namreč logistika ni več samo podporna funkcija. Hitrost, zanesljivost, sledljivost, fleksibilnost dostave in enostavnost vračil neposredno oblikujejo celotno uporabniško izkušnjo.
Temu je eden največjih igralcev čezmejne spletne trgovine. Kako pomemben je ta partner za Pošto Slovenije in ali želite na tem področju pridobiti še več podobnih globalnih platform?
Temu je pomemben strateški partner, vendar naša strategija ni vezana na eno platformo. Sodelujemo že z vrsto največjih mednarodnih spletnih trgovcev in platform, na primer z Amazonom ali Zalandom, naš cilj pa je, da postanemo logični partner globalnim e-trgovskim igralcem, ki želijo dostop do Slovenije in širše jugovzhodne Evrope. Prihodnost ni samo v več paketih, ampak v tem, da prevzamemo večji del logistične verige.
Ivana Vrviščar največji potencial za rast Pošte Slovenije vidi v paketih, e-trgovini in celovitih regionalnih logističnih rešitvah. Ob tem opozarja, da bo za nadaljnjo rast pomembno ustvariti pogoje, v katerih bo lahko Pošta izvajala nujno preobrazbo in vlagala v svojo konkurenčnost. Hkrati opozarja na dvojno vlogo Pošte Slovenije, ki poleg nastopa na odprtem, komercialnem trgu zagotavlja tudi univerzalno poštno storitev in vzdržuje dostopnost omrežja tudi tam, kjer to po tržnih merilih ni ekonomsko upravičeno. Po njenem mnenju je zato potreben jasen dogovor z državo o tem, katere javne storitve mora Pošta zagotavljati in kako se bodo te dolgoročno financirale. "Pošta Slovenije ne potrebuje državne injekcije. Potrebuje jasen dogovor z državo: kaj mora zagotavljati v javnem interesu, pod kakšnimi pogoji in kako se ta javna funkcija financira. Tako bomo lahko hkrati ohranili dostopnost storitev po vsej Sloveniji in investirali v konkurenčnost Pošte Slovenije prihodnosti."
Pot do logističnega vozlišča tako za zdaj ostaja predvsem na ravni razvojne vizije, konkretni koraki bodo morali še slediti. Po oceni sogovornice ima Maribor za takšen projekt pomembno prednost – geografski položaj in povezave, ki jih Slovenija še ni v celoti izkoristila.