Nedelja, 30. 8. 2026, 16.33
2 tedna, 2 dneva
Iz Nemčije prihaja nevarno sporočilo. Tudi za Slovenijo.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,63
AfD bo morda po septembrskih deželnih volitvah v Saškem-Anhaltu prvič dobila možnost voditi kakšno od nemških zveznih dežel. Kako bo krepitev AfD vplivala na evropsko enotnost ter tudi na odnose med Nemci in njihovimi vzhodnimi sosedi Poljaki? Na fotografiji: Ulrich Siegmund, morebitni novi deželni ministrski predsednik Saške-Anhalt, če bo AfD 6. septembra uspel veliki met.
Vzpon nacionalno usmerjene AfD zaradi zgodovinskih razlogov že vzbuja nelagodje pri nekaterih sosednjih narodih. Zlasti na Poljskem, ki ima zelo zapleteno zgodovino s svojo zahodno sosedo. Na družbenem omrežju X se je prav zaradi pogleda enega od članov podmladka AfD odzval tudi poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski.
"Leta 1945 je bilo s svoje rodne grude izgnanih 12 milijonov Nemcev. Ne bomo se več odpovedali niti milimetru naše zemlje." Tako je na družbenem omrežju X zapisal član Generacija Nemčija, podmladka AfD, Helmut Strauf (njegovo pravo ime je Luca Maurice Strauf).
Nemški begunci in pregnanci
Ob tem je objavil zemljevid s številom Nemcev, ki so bili porazu nacistične Nemčije v drugi svetovni vojni izgnani (ali pa so že prej sami zbežali pred maščevalno sovjetsko Rdečo armado) iz različnih delov srednje in vzhodne Evrope.
Velik del Nemcev je moral zapustiti svoje domove iz Vzhodne Prusije, Šlezije in Pomorjanskega (ti so bili del Nemčije že pred letom 1939), pa tudi iz Češkoslovaške (tej je nacistična Nemčija leta 1938 s privolitvijo Velike Britanije in Francije odvzela z Nemci poseljena območja, nato pa leta 1939 še okupirala preostanek Češke), Poljske, Madžarske in takratne Jugoslavije.
Poljski zunanji minister namignil: Če ne bi sprožili druge svetovne vojne, se to ne bi zgodilo
Objava je pritegnila pozornost poljskega zunanjega ministra Radoslawa Sikorskega, ki je poobjavil čivk in nad njem ironično pripisal: "Če majhna koza ne bi skočila, si ne bi zlomila nog."
Gdyby kózka nie skakała toby nóżki nie złamała. https://t.co/z29AQnaPze
— Radosław Sikorski 🇵🇱🇪🇺 (@sikorskiradek) August 10, 2026
Poljski zunanji minister je imel seveda pri tem v mislih, da je drugo svetovno vojno sprožil prav nemški napadalni in osvajalni nacionalizem ter da je bila nacistična Nemčija tista, ki je najprej razkosala Češkoslovaško, nato napadla Poljsko, pozneje Jugoslavijo in na koncu tudi Sovjetsko zvezo (s katero si je leta 1939 razdelila Poljsko).
Nacistična Nemčija načrtovala izstradanje na desetine milijonov Slovanov
Nacistična Nemčija je imela grozljive načrte za slovanske narode. Za Poljsko (to so zasedli že leta 1939, op. p.) so nacisti v enem od svojih načrtov (Splošni načrt Vzhod) predvidevali odstranitev 80–85 odstotkov domačega prebivalstva.
Temu naj bi sledil izgon 64 odstotkov prebivalstva Ukrajine in 75 odstotkov beloruskega prebivalstva. Rusko ozemlje okoli Leningrada (današnji Sankt Peterburg) naj bi bilo popolnoma izseljeno.
Uničenje Judov, Poljakov, Ukrajincev …
Različni osnutki Splošnega načrta Vzhod so se razlikovali v ocenah dejanskega števila razseljenih ljudi, vendar je bila najnižja številka 31 milijonov razseljenih ljudi, brez judovske manjšine. Bolj realistične ocene, ki so upoštevale naravno stopnjo rasti prebivalstva v obdobju izvajanja programa, so število žrtev približale 45 milijonom ljudi.
Adolf Hitler v Mariboru leta 1941. Politika nacistične Nemčije je bila jasna: slovenski narod so hoteli čim prej izbrisati, in sicer z izgoni, ponemčenjem preostalih Slovencev in naseljevanjem Nemcev na slovensko ozemlje. Te načrte je preprečil nemški poraz.
Do konca leta 1942 se je govorilo o morebitnem "fizičnem uničenju" celotnih populacij, ne le judovske manjšine, temveč tudi Poljakov in Ukrajincev. Vsakršne moralne premisleke so nacisti že zdavnaj odložili, piše britanski zgodovinar Adam Tooze.
Na milijone mrtvih zaradi vojne, ki jo je začela Nemčija
V drugi svetovni vojni je umrlo šest milijonov prebivalcev Poljske, od tega trije milijoni poljskih Judov, od osem do deset milijonov prebivalcev Ukrajine (od tega 1,5 milijona ukrajinskih Judov), do tri milijone prebivalcev Belorusije, Rusija pa je imela 14 milijonov žrtev.
Svojo nemško manjšino je po drugi svetovni vojni izgnala tudi Jugoslavije, katere del je bila tedaj tudi Slovenija. Nacistična Nemčija je območje Slovenije leta 1941 s svojimi zaveznicami razkosala na štiri dele.
Nacistični projekt etnocida nad Slovenci
Nacisti so želeli čim prej izpeljati etnocid nad Slovenci: načrtovali so izgon ene tretjine slovenskega prebivalstva Spodnje Štajerske in polovice slovenskega prebivalstva Gorenjske, na to območje pa so želeli naseliti Nemce iz Južne Tirolske in Besarabije. Kočevski Nemci, ki so bili večinoma pronacistično usmerjeni, so sodelovali v projektu etnocida nad Slovenci: naselili so se v domove izgnanih Slovencev iz Posavja in Obsotelja.
Po drugi svetovni vojni je večina kočevskih Nemcev v strahu pred maščevanjem do tedaj zatiranih Slovencev pobegnila proti severu, v Avstrijo in od tod tudi v druge dežele. Bolj tragična je bila usoda apaških Nemcev, ki jih je komunistična povojna oblast – v slogu izganjanja Nemcev v drugih državah vzhodno od Jugoslavije – izgnala.
