Petek, 8. 9. 2017, 4.00
7 let, 1 mesec
Košarkarji korakajo proti medalji, zveza pa z globoko izgubo
Najnovejši spor med Košarkarsko zvezo Slovenije (KZS) in sodniki, ti od prvega septembra zaradi znižanja nadomestil ne želijo več soditi na tekmah, razkriva tudi vedno slabše poslovanje zveze. Lani je ustvarila skoraj 400 tisoč evrov izgube.
Medtem ko slovenska košarkarska reprezentanca na evropskem prvenstvu piše eno od lepših poglavij svoje zgodovine, je pogled na domače prizorišče v športu, ki ga pri nas igra več kot 40 tisoč registriranih igralcev in igralk, v tem trenutku precej manj bleščeč.
Košarkarski sodniki zaradi znižanja nadomestil za potne stroške ne želijo več soditi na tekmah, zaradi česar bo ta teden v Ljubljani odpadel mednarodni turnir kadetinj. Pod vprašajem je tudi začetek državnega prvenstva. Klubi, predvsem tisti iz nižjih lig, opozarjajo na visoke stroške, ki jih imajo s sodniki in organizacijo tekem.
Medtem se KZS, ki mu predseduje odvetnik Matej Erjavec, operativno pa ga vodi nekdanji reprezentant Rašo Nesterović, utaplja v izgubi. Po ugotovitvah revizorjev KPMG, ene od štirih najuglednejših svetovnih revizijskih hiš, je KZS izpostavljen "visokemu tveganju plačilne nesposobnosti, kar bi lahko pomembno vplivalo na nadaljnje delovanje".
Kako posluje zveza
- Prihodki upadajo. Lani so komaj presegli 2,1 milijona evrov, kar pomeni, da so bili šest odstotkov nižji kot v letu 2015. Kot glavni razlog na zvezi navajajo zmanjšanje višine nekaterih sponzorskih pogodb, ki so najbogatejše v obdobju moških reprezentančnih tekmovanj.
- Kljub temu so odhodki ostali na isti ravni. Najbolj opazna je rast stroškov plač, za katere je KZS lani porabil slabih 549 tisoč evrov, kar je približno 38 tisoč evrov več kot leto dni pred tem. V tem obdobju je zveza zaposlila tri nove ljudi – skupaj jih tam v povprečju dela 16. "Zaposlili smo več trenerjev za vzgojo mladih košarkarjev in košarkaric, ki jim KZS izplačuje plače, na drugi strani pa ima zanje prihodke, saj so sofinancirani pri Olimpijskem komiteju Slovenije (OKS)," odgovarjajo na KZS. Daleč največji delež stroškov so stroški nastanitev, prevozov in povračil (okrog 750 tisoč evrov).
- Posledično je zveza lansko leto končala z izgubo dobrih 388 tisoč evrov. Ali drugače: na vsakih dobrih pet evrov prihodka je ustvarila en evro minusa.
KZS: Ne poslujemo slabo
Na KZS poudarjajo, da "njihovo poslovanje ni slabo". "Lani smo šli v minus zaradi tega, da smo ohranili vse programe, med drugim tudi žensko reprezentanco do dvajset let, ki je letos osvojila srebrno medaljo na evropskem prvenstvu," je za Siol.net dejal poslovni direktor zveze Aleš Križnar.
A takega mnenja o poslovanju očitno nimajo vsi na zvezi. "Glede na finančna poročila je leto 2017 ključno za normalno in neomejeno nadaljnje delovanje KZS," je v svojem poročilu zapisal Bojan Čad, predsednik nadzornega odbora zveze in košarkarskega kluba Primorska.
"Zveza ima težave z obvladovanjem stroškov. Trend izgube iz poslovanja, do katere je prišlo zaradi slabših rezultatov članske ekipe v preteklih letih in znižanja vrednosti sponzorskih pogodb, se je v prvih šestih mesecih ustavil. Ostajajo pa visoke obveznosti dobaviteljev," je poudaril Čad in dodal, da se je nadzorni odbor zveze konstituiral šele konec lanskega leta.
Dolgovi so lani zrasli
Medtem ko se Čad pridružuje mnenju revizijske hiše KPMG, ki je zaskrbljena nad stanjem v zvezi, Križnar poudarja, da "KZS zmanjšuje svojo izpostavljenost do dobaviteljev in poplačuje svoje obveznosti". Toda še lani ni bilo tako. Ravno nasprotno, po podatkih iz poročila so dolgovi zveze v letu 2016 rasli:
- "Lani smo šli v minus zaradi tega, da smo ohranili vse programe," je pojasnil poslovni direktor zveze Aleš Križnar. obveznosti do dobaviteljev so se za skoraj polovico povečale; na 540 tisoč evrov, pri čemer je bilo za 367 tisoč evrov obveznosti že zapadlih,
- KZS pa je lani najel še za 150 tisoč evrov kratkoročnega posojila pri Novi KBM, enem od sponzorjev zveze. "Gre za poslovno odločitev in za usklajevanje ročnosti virov financiranja," so na KZS odgovorili na vprašanje, zakaj so najeli to posojilo in ali so ga že poplačali. Po neuradnih informacijah pa so del sredstev namenili za plače.
Da so v začetku leta zašli v likvidnostne težave, priznavajo tudi na KZS. Vanje naj bi jih pahnila finančna nedisciplina košarkarskih klubov in društev do zveze.
Tudi rezerv ni več. Društveni sklad zveze, v katerega so njeni ustanovitelji vplačali denar, vanj pa so se stekali dobički iz preteklosti, je prazen. Trenutna bilanca sklada znaša – 115 tisoč evrov, na KZS pa ga bodo po napovedih začeli sanirati, torej spet polniti, šele prihodnje leto, ko na sporedu ne bo tekem moške reprezentance.
Prav negativna bilanca društvenega sklada je po mnenju revizorjev KPMG skrb zbujajoča za prihodnji obstoj zveze.
Očitki zoper KZS
Po mnenju naših virov je bilo že pred časom jasno, da so pred KZS težki časi. Dobiček, ki ga je zveza ustvarila z domačim evropskim prvenstvom leta 2013, je pošel.
Dogovorov z novimi sponzorji v pričakovanem obsegu ni bilo. Nekateri, na primer Spar, ob Telemachu največji sponzor zveze, pa svoje vložke nakazujejo za nazaj, tudi z enoletnim zamikom. Denar za leto 2016 je tako nakazal avgusta.
V letu 2016 je zveza financirala še dvojne članske kvalifikacije: za moško evropsko prvenstvo na Finskem, ki jih je lani morala igrati moška reprezentanca, in žensko EP na Češkem. Te večinoma prinašajo le stroške, saj ima Mednarodna košarkarska zveza (FIBA) izključno pravico do trženja tekem pod svojim okriljem.
Toda nekateri sogovorniki opozarjajo, da se zveza na te razmere ni dovolj pripravila. To bi lahko deloma potrjevale tudi nekatere postavke v razrezu stroškov. V lanskem, kritičnem letu so se na primer na KZS odločili za obnovo pisarn. Več košarkarskih delavcev, s katerimi smo se pogovarjali, je bilo kritičnih tudi do domnevnega razsipništva zveze, predvsem pri plačah.
Križnar: Nadomestila smo znižali zaradi klubov
Te navedbe je Križnar odločno zanikal. "Plača generalnega sekretarja je osebni podatek in ga zato ne bomo razkrili. Je pa dvakrat nižja od plače prejšnjega generalnega sekretarja (Iztoka Remsa, op. a.)," je zatrdil. Povprečni prejemek zaposlenega na KZS je lani znašal 35.470 evrov bruto.
Je torej mogoče, da so prav finančne težave zveze razlog za odločitev o znižanju nadomestil za potne stroške sodnikom? "Ne, saj te stroške krijejo klubi, ki so znižanje tudi predlagali, in ta odločitev v ničemer ni povezana s poslovanjem KZS," odgovarja Križnar.
Čeprav na KZS poudarjajo, da so nadomestila sodnikom znižali na željo klubov, je združenje klubov prve lige pred dnevi poudarilo, da gre za sklep, ki bi moral biti le podlaga za nadaljnja pogajanja.
Bi za osem evrov neto sodili na tekmi?
Za zdaj kaže, da sodniki ne nameravajo popuščati, saj je nezadovoljstvo med njimi veliko. Poudarjajo, da je nadomestilo, ki ga je zveza z 32 centov oklestila na 18 centov na kilometer, v resnici še nižje, saj sodniki po obdavčitvi dobijo v žep le 11 centov.
"Sodnik za tekmo mlajših kategorij dobi plačilo 15 evrov bruto. Pri tem strošek delodajalca ne bremeni zveze, ampak sodnika. Skupaj z vožnjo do kraja, ki je od njegovega stalnega prebivališča oddaljen pol ure, bo sodnik skupaj s tekmo in pripravo nanjo porabil štiri ure časa. Zakaj torej za osem evrov neto, ki jih prejme, v tem času ne bi šel raje za natakarja," nam je zaupal eden od sodnikov.
KZS je za sodnike lani namenil skoraj 461 tisoč evrov, kar je 17 tisoč evrov več kot v letu 2015. Na zadnji dan lanskega leta jim je dolgovala dobrih 72 tisoč evrov, največ študentom, ki to delo opravljajo prek napotnic.
V košarkarskih vrstah je sicer do zdaj veljalo prepričanje o simbiozi med sodniki in zvezo. Najbolj vidna naj bi bila v velikem številu tehničnih napak, ki naj bi jih dosojali trenerjem in igralcem, s tem pa polnili tudi proračun zveze. Samo lani je KZS od prejetih kazni in odškodnin zabeležil skoraj 85 tisoč evrov prihodkov.
3