Konec prodaje sadja in zelenjave ob slovenskih cestah?

Predlog novele zakona o kmetijstvu, ki je trenutno v parlamentarni obravnavi, naj bi med drugim prepovedal prodajo sadja in zelenjave na stojnicah ob cestah. "Glede na predlog (zagotavljanje higiene in z njo povezane varnosti živil in poštenega informiranja potrošnikov)  stalna obcestna stojnična prodaja na način, kot je tekla do sedaj, ne bo več možna," so nam sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Po predlogu bi bila prodaja živil končnemu potrošniku kmetijskih pridelkov dovoljena le na stojnicah ali registriranih premičnih objektih na registriranih tržnicah. A ker zakon njihove lokacije ne določa, bi te po pisanju časnika Dnevnik, ki se sklicuje na navedbe kmetijskega ministrstva, lahko delovale tudi ob cestah.

Razlog za takšne spremembe pri prodaji sezonskega sadja in zelenjave se po pisanju Dnevnika skriva v "zeleni mafiji", ki obvladuje obcestno prodajo predvsem na cestah proti Obali, v osrednji in jugovzhodni Sloveniji in na Gorenjskem. Torej tam, kjer je veliko prometa oziroma morebitnih kupcev.

"Prodaja na obcestnih stojnicah pogosto mesto goljufivih praks"

Ugotovitve številnih pregledov so pokazale, da je prodaja na stojnicah ob cestah pogosto mesto goljufivih oziroma zavajajočih praks glede porekla sadja in zelenjave, ki se tam prodaja, pojasnjujejo na kmetijskem ministrstvu.

Ker je uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) pristojna tudi za nadzor nad goljufivimi in zavajajočimi praksami na področju živil, je za ureditev področja pripravila novelo področnega zakona. Kršitve, ki so bile povod za takšen predlog, so naslednje:

  -  nezagotovljena sledljivost, ki posredno pomeni vprašljivo varnost, saj je obstaja dvom v ustrezno rokovanje tekom živilske verige ter dvom v  podvrženost živila uradnemu nadzoru,

  -  zavajanje potrošnikov z oznakami porekla iz Slovenije, četudi so pridelki od drugod,

  -  oškodovanje potrošnikov, ki so za slovenske pridelke praviloma pripravljeni odšteti več.

Prodaja ob cesti je po njihovih navedbah sporna tudi zaradi kršitev glede uporabe zemljišč in cestne varnosti, kar sicer ni v pristojnosti UVHVVR. Ker imajo kraji po Sloveniji organizirane tržnice in druga ustreznejša mesta, prilagojena za promet s sadjem in zelenjavo, je smiselno, da se prodaja tam tudi izvaja. Takšna prodaja je lahko vprašljiva tudi iz higienskega vidika zaradi neustreznega rokovanja z živili, opozarjajo.

Država kazen od goljufivih podjetnikov težko izterja

Obcestne stojnice, na katerih pogosto oglašujejo prodajo slovensko pridelane hrane in na katerih večinoma prodajajo študenti, so običajno v lasti pravnih oseb. Po pisanju Dnevnika imajo te v Sloveniji registriran le poštni predal. Njihove odgovorne osebe večinoma živijo v tujini, zlasti v Srbiji in Severni Makedoniji, zato je vodenje postopkov zoper njih oteženo.

Ko jim po ugotovljenih nepravilnostih finančne uprave (Furs) in UVHVVR sodišče izda ukrep, lastniki podjetje velikokrat zaprejo pred njihovo izterjavo, zato pravnomočno izrečenih kazni ne morejo izterjati. Iznajdljivi in goljufivi podjetniki ustanovijo novo podjetje ali jih imajo celo ustanovljena na zalogo, tako pa nadaljujejo sporno prakso, navaja Dnevnik.

Časnik še razkriva, da UVHVVR največ obdolžilnih predlogov vloži zoper goljufije prodajalcev oziroma pravnih oseb, ki v tujini kupujejo ceneno sadje in ga nato ob cestah prodajajo kot slovenski proizvod. Samo koprsko okrajno sodišče jim je do lanskega poletja izreklo za več kot 70 tisoč evrov glob. Ker obveznosti niso bile poravnane v roku, so bile terjatve odstopljene v prisilno izterjavo davčnemu organu, so za časnik pojasnili na koprskem sodišču.

Inšpektorji zasegli češnje, jagode, marelice, šparglje ...

UVHVVR je v preteklih letih zaradi ugotovljenih nepravilnosti zasegla več stojnic skupaj s proizvodi. Leta 2018 je tako prodajalcem zaradi zavajanja kupcev o slovenskem poreklu sadja in zelenjave zasegla več kot dve toni češenj. Od sadja so največkrat zasegli jagode in marelice, od zelenjave pa šparglje.

Poleg težav s sledljivostjo oziroma poreklom proizvodov je na obcestnih stojnicah vprašljiva tudi higiena, saj obcestnim prodajalcem večinoma niso na voljo niti tekoča voda niti sanitarije. To pa je v obdobju epidemije toliko bolj pomemben pogoj za varno poslovanje.

Slovenski kmetje prodajo velik delež pridelkov prav na obcestnih stojnicah

Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), se zaveda vseh zlorab pri obcestnih prodajah kmetijskih izdelkov, a je do predloga zakona kritičen. "Proti 'zeleni mafiji' se država ne more bojevati tako, da prepove prodajo na obcestnih stojnicah vsem, tudi slovenskim kmetom," opozarja. Dodaja, da predlog zakona sicer ne prepoveduje prodaje ob cestah, če občina uredi lokacijo in jo registrira kot tržnico.

Predsednik KGZS Roman Žveglič opozarja, da bi moralo biti vsem slovenskim kmetom omogočena prodaja svežega in hitro pokvarljivega sadja in zelenjave na obcestnih stojnicah. Foto: STA , Po njegovih ocenah nekateri njihovi člani na obcestnih stojnicah prodajo od ene do dveh tretjin vseh kmetijskih pridelkov. Manjše kmetije prodajo celo ves pridelek, saj se jim najem stojnic na oddaljeni tržnici niti ne splača.

Pravi, da so bile spremembe zakona pred vladno obravnavo skoraj v vseh točkah usklajene med ministrstvom in zbornico, nato pa se je na vladi znašel drugačen dokument.

Opozarja, da bi morala biti vsem slovenskim kmetom omogočena prodaja svežega in hitro pokvarljivega sadja in zelenjave na obcestnih stojnicah. Vsi njihovi člani namreč nimajo kmetij ob prometnih cestah ali na turistično zanimivih točkah, kamor lahko z usmerjevalnimi tablami vabijo kupce. Kot pogoj za prodajo ob tem navaja, da imajo ti kmetje lastno proizvodnjo in vodijo evidenco prodaje.