Torek, 17. 10. 2017, 4.00
7 let, 2 meseca
Komu vse je "Lex Agrokor" zavezal roke v Sloveniji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,98
9
Posebni zakon, s katerim Hrvaška rešuje Agrokor, daje temu koncernu status, neprimerljiv z gospodarskimi družbami v EU. Zdaj se tudi v Sloveniji že kažejo njegove prve negativne posledice. Zakaj se zatika na ljubljanskem višjem sodišču, ki odloča o pritožbi države?
Pol leta po tem, ko se je Hrvaška reševanja Agrokorja lotila s posebnim zakonom, v Bruslju še vedno ne vedo, ali gre pri tako imenovanem "Lex Agrokorju" za nedovoljeno državno pomoč.
Na Evropski komisiji so za Siol.net potrdili, da zakon o postopku izredne uprave v gospodarskih družbah sistemskega pomena za Republiko Hrvaško, kot se uradno imenuje "Lex Agrokor", še vedno preučujejo.
Odločitev v Bruslju šele prihodnje leto?
"S hrvaško vlado smo v konstruktivnih stikih, s katerimi želimo zagotoviti, da bodo vsi njeni nadaljnji koraki ali odločitve, vključno s sprejetjem tega zakona, v skladu s pravili EU," so pojasnili na generalnem direktoratu za konkurenco, ki ga vodi evropska komisarka Margrethe Vestager.
Ali ima AVK, ki jo vodi Andrej Matvoz, sploh pravico sprožiti upravni ali kakšen drug postopek proti Agrokorju v Sloveniji?
Po naših informacijah naj bi v Bruslju odločitev, ali bodo proti Hrvaški sprožili postopek zaradi nedovoljene državne pomoči Agrokorju, sprejeli prihodnje leto.
Za zdaj so, kot trdijo naši viri, odprte vse možnosti. Kot smo neuradno izvedeli, je mogoče, da bo komisija odločitev sprejela šele po maju 2018, ko se izteče "Lex Agrokor". Do takrat bo tudi jasno, kako bo potekala sanacija največjega hrvaškega koncerna in v kolikšni meri bodo poplačani njegovi upniki.
Ob robu včerajšnje policijske preiskave nekdanjih vodilnih v Agrokorju je hrvaška evropska poslanka Dubravka Šuica poudarila, da "bi lahko Agrokor postal tema tudi v Bruslju".
Agrokor je nad vsemi zakoni
Odločitev Bruslja bo pomembna tudi za Slovenijo. Vse bolj postaja jasno, da se v "Lex Agrokorju" skriva več pasti. Še zdaleč namreč ne gre za običajni insolvenčni zakon, saj močno zadolženi koncern de facto postavlja nad vse preostale zakone.
Po "Lex Agrokorju" je proti največji hrvaški poslovni skupini v času trajanja posebnega zakona dovoljeno voditi le delovnopravne postopke. Zakon je tako začasno suspendiral vse upravne postopke proti Agrokorju – tudi tiste, ki se nanašajo na varstvo konkurence.
Okrožno sodišče v Ljubljani je na zahtevo izrednega upravitelja Agrokorja Anteja Ramljaka priznalo insolvenčni postopek hrvaškega koncerna v Sloveniji.
Da ima Agrokor drugačen status od preostalih udeležencev na trgu, so pred dnevi potrdili tudi na hrvaški agenciji za varstvo konkurence, ki je hrvaško gospodarsko sodišče zaprosila za pojasnila. Dobila je odgovor, da v času veljavnosti "Lex Agrokorja" ne sme voditi upravnih postopkov, povezanih s podjetji, na katera se nanaša ta zakon, torej zoper Agrokor.
Prav privilegiran, celo nadzakonski status Agrokorja bi lahko bil eden od ključnih argumentov, ki bi Evropsko komisijo prepričal, da uvede postopek proti Hrvaški. In ravno ta status je tisto, kar bi moralo skrbeti odgovorne v Sloveniji.
Tveganje za Mercator in Slovenijo
Julija smo na Siol.net razkrili, da je Okrožno sodišče v Ljubljani na zahtevo izrednega upravitelja Agrokorja Anteja Ramljaka priznalo insolvenčni postopek hrvaškega koncerna v Sloveniji.
S tem je Mercator de facto padel pod "Lex Agrokor". Sodišče je namreč priznalo sklep o uvedbi postopka izredne uprave, ki ga je 10. aprila sodišče v Zagrebu sprejelo prav na podlagi tega zakona.
Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je pred dnevi dejal, da sodišče letos poleti pri odločanju o priznanju "Lex Agrokorja" v Sloveniji ni dovolj raziskalo, ali gre za insolvenčni postopek.
Čeprav so takrat v Agrokorju in Mercatorju poudarjali, da odločitev sodišča v ničemer ne spreminja razmerij med obema družbama, pa že samo dejstvo, da to ni problematiziralo ne samega zakona ne "duha", ki ga ta prinaša, za največjega slovenskega trgovca pomeni tveganje.
Bo Agrokor privilegiran tudi v Sloveniji? AVK ne komentira.
Na AVK, ki jo vodi Andrej Matvoz, smo zato naslovili več vprašanj. Zanimalo nas je:
- Ali je AVK v zadnjem času sprožila kakršenkoli postopek v zvezi z Agrokorjem ali Mercatorjem?
- Če da, kakšen?
- Ali ima AVK sploh pravico sprožiti upravni ali kakšen drug postopek proti Agrokorju, glede na to, da v Sloveniji za zdaj še velja tuji insolvenčni postopek ("Lex Agrokor"), po katerem se proti Agrokorju ne sme voditi nobenih postopkov?
"Morebitnih bodočih postopkov zaradi interesa posameznega postopka ne moremo komentirati," so nam na kratko odgovorili na agenciji.
Zavez do Mercatorja ni več
Septembra so sicer potekle zaveze, ki jih je dal Agrokor glede dobaviteljev in zaposlenih ob prevzemu Mercatorja leta 2014. To vsaj v teoriji daje hrvaškemu lastniku možnost pri metanju blaga in izdelkov slovenskih dobaviteljev s polic.
Soglasje za prevzem Mercatorja je Agrokorju odobrila AVK v času, ko jo je vodil Andrej Krašek.
Spomnimo, soglasje – in to brezpogojno – za prevzem Mercatorja je Agrokorju na presenečenje številnih odobrila AVK v času, ko jo je vodil Andrej Krašek.
Hkrati daje privilegirani zakonski status Agrokorju povsem proste roke na hrvaškem trgu. V hrvaški agenciji za varstvo konkurence so poudarili, da so zaradi "Lex Agrokorja" že zaustavili postopek nadzora koncentracije Agrokorja in Mercatorja na hrvaškem trgu.
Agrokor se je požvižgal na regulatorja
Res je, da hrvaški varuh konkurence že od samega prevzema spremlja koncentracijo Mercatorja in Agrokorja. Leta 2014 je namreč Agrokorju izdal pogojno soglasje za koncentracijo in mu naložil odprodajo več kot 90 trgovin na Hrvaškem, s čimer je želel zaščiti preostalo konkurenco na tamkajšnjem trgu.
Toda dejstvo je, da Agrokor zavez, danih leta 2014, ni izpolnil. Nazadnje je bil pod nadzorom regulatorja septembra lani, ko je ta svoje zahteve delno umaknil. Agrokorju je naložil nove ukrepe, pogoje in roke za dezinvestiranje.
Končna sankcija kršitve odločbe regulatorja je lahko tudi odvzem dovoljenja za koncentracijo. V skrajnem primeru bi tako lahko Agrokorju naložil odprodajo Mercatorja.
Primer Lidl ali kaj status Agrokorja pomeni v praksi
Delovanje varuha konkurence je pomembno tudi zaradi vedno večje krepitve nemške trgovske verige Lidl na hrvaškem trgu.
Ta je v desetih letih že postal drugi največji trgovec in z več kot pol milijarde evrov prihodkov po velikosti tržnega deleža že prehitel Plodine. Če bi v hipotetičnem primeru Lidl prevzel Konzum, o tem hrvaški regulator v času veljavnosti "Lex Agrokorja" sploh ne bi mogel odločati.
Zakaj višje sodišče še ni odločilo?
Na sklep okrožnega sodišča o priznanju Agrokorjevega insolvenčnega postopa v Sloveniji sta se sicer pritožili država in ruska Sberbank, največja bančna upnica Agrokorja.
A višje sodišče o njunih pritožbah še vedno ni odločilo. Po neuradnih informacijah se je odločanje zavleklo, ker vse stranke vlagajo nove dokaze.
Spomnimo, da je bil minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek prejšnji teden kritičen do ravnanja sodišča, ki naj bi prehitro odločilo o vlogi Agrokorja. Za to je potrebovalo le nekaj dni, zdaj pa se o pritožbi odloča že več kot tri mesece.
Kljub temu ne država ne Sberbank do zdaj nista vložili nadzorstvene pritožbe zaradi nepotrebnega odlašanja z odločanjem, s katero bi pospešili pritožbeni postopek.
Rusi že plenijo premoženje v BiH
Ruska Sberbank, ki jo vodi Herman Gref, je hotela Agrokorju zaseči delnice Mercatorja, vendar jo je prehitelo sodišče.
Drugače so se odločili v nekaterih državah nekdanje Jugoslavije, s čimer so olajšali tudi delo Agrokorjevim upnikom. O enaki Ramljakovi zahtevi tako v Bosni in Hercegovini še niso odločali, njihova sodišča pa so v vmesnem času dovolila zaplembo lastniških deležev v Agrokorjevih tamkajšnjih družbah.
Sberbank je tako včeraj Jamnici zaplenila delnice družbe Sarajevski kiseljak. S tem je unovčila za 33 milijonov evrov zavarovanj in hkrati znižala vrednost Jamnice, ene od paradnih družb iz koncerna.
9