Koliko Rusijo stanejo sankcije in padajoče cene nafte?

Ruski finančni minister Anton Siljuanov je konec novembra na gospodarskem forumu v Moskvi poudaril, da bo država največjo gospodarsko škodo utrpela predvsem zaradi vseskozi padajočih cen nafte. Manj ga skrbijo sankcije, ki so jih proti Moskvi sprejele EU, ZDA in nekatere druge razvite države. Te Rusiji otežujejo dostop do mednarodnih kapitalskih trgov in tehnologije, ki jo zaradi še vedno precej zastarele infrastrukture močno potrebuje, piše Reuters.

"Zaradi geopolitičnih sankcij letno izgubimo 40 milijard dolarjev, zaradi 30 odstotkov nižjih cen nafte pa med 90 in 100 milijard dolarjev letno," je dejal Siljuanov in opozoril, da padec prihodkov od prodaje energetskih virov že močno najeda državni proračun, rusko gospodarstvo in finančni sistem.

Bruto domači proizvod Rusije naj bi po uradnih napovedih ob povprečnem tečaju rublja letos znašal okoli dva tisoč milijard dolarjev.

Za en dolar nižja cena nafte pomeni tri milijarde dolarjev manjši izvoz Siljuanov je še potrdil ocene analitikov, da vsak padec cen nafte za en dolar izvoz prikrajša za tri milijarde dolarjev. Nafta in plin predstavljata okoli dve tretjini ruskega izvoza, cena nafte pa se je z junijskih 115 dolarjev za sodček sesedla na današnjih 70 dolarjev.

"Ocene o izpadu med 90 in 100 milijard dolarjev prihodkov ne upoštevajo učinka vse šibkejšega rublja, ki je predvsem posledica padca cen nafte," pravi Natalia Orlova iz Alfa Bank. Rubelj je namreč od junija v primerjavi z dolarjem izgubil četrtino svoje vrednosti, zato neto učinek nižjih cen nafte na gospodarstvo znaša okoli 40 milijard dolarjev.

Orlova tako 40-milijardne stroške sankcij EU ocenjuje kot precej konservativne, ki temeljijo zgolj na neposrednih stroških podjetij, ki se ne morejo več zadolževati v tujini.

Samo letos naj bi iz Rusije odteklo za 128 milijard dolarjev tujega kapitala Najnovejše napovedi ruske centralne banke za letos napovedujejo odliv kapitala iz države v vrednosti 128 milijard dolarjev, kar predstavlja več kot dvakratnik lanskega odliva. Tuji vlagatelji zaradi negotovosti, povezane s priključitvijo Krimskega polotoka Rusiji, namreč od tedaj umikajo svoja sredstva iz največje države na svetu.

Nekdanji ruski finančni minister Aleksej Kudrin je pretekli teden za Reuters napovedal, da se bo zaupanje tujih vlagateljev v rusko gospodarstvo znova povrnilo v prihodnjih od sedmih do desetih letih. Odliv kapitala pa bi lahko samo letos dosegel 150 milijard dolarjev, še opozarja.