Ključno za varčevanje: dosledno beleženje in načrtovanje izdatkov

Ob svetovnem dnevu varčevanja, 31. oktobru, smo se o tem pogovarjali z Boštjanom Krisperjem, vodjem oddelka za finančne storitve pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS).

Ali je realno pričakovati varčevanje v gospodinjstvih, ko pa je v krizi vedno več tistih, ki se s svojimi sredstvi komaj prebijejo čez mesec? Dejstvo, da je vse manj potrošnikov finančno sposobno varčevati, je zelo skrb vzbujajoče. Osebni prihranki, tudi če ne gre za veliko denarja, so nujno zavarovanje pred nepričakovanim povečanjem izdatkov. Še posebej to velja za tiste potrošnike, ki se vsak mesec spopadajo s tveganjem, da jim bo zmanjkalo sredstev za nujne izdatke. Varčevanje zato priporočamo, tudi če nam na mesec uspe privarčevati le nekaj evrov.

Na katerih področjih menite, da v takšnih gospodinjstvih lahko kaj otipljivega privarčujejo? Prihranki so mogoči, če gospodinjstvo natančno beleži in načrtuje svoje izdatke. Le na ta način je mogoč pregled nad tem, koliko denarja namenimo različnim izdatkom, da razmislimo o tem, kateri izdatek lahko omejimo oz. se mu mogoče celo odrečemo. Dodatni prihranki so mogoči z varčnostjo pri rednih izdatkih (npr. energija, telefon ...), s premišljenimi nakupi in seveda z informirano primerjavo in izbiro najugodnejšega ponudnika.

Ali se na vas obračajo potrošniki z vprašanji, kako naj varčujejo, kam naj vlagajo morebitna prosta sredstva (v bančne vloge – vezane vloge, v delnice, vzajemne sklade, nepremičnine, zlato …)?

Pri ZPS prejemamo veliko takšnih vprašanj. Od začetka svetovne finančne krize naprej večino potrošnikov zanima predvsem varnost njihovih prihrankov. Večino zato zanimajo varčevanja, ki niso tvegana.

Kaj jim svetujete na ZPS? Koliko takšnih vprašanj prejemate? Število težko ocenimo, ker takšnih vprašanj ne štejemo. Potrošnikom svetujemo, naj svojo odločitev dobro premislijo, predvsem pa naj se pri varčevanju ne vežejo na predolga obdobja in ne kupujejo produktov, ki jih ne razumejo. Tistim, ki varčujejo za vsakodnevne potrebe ali pa le za nekaj let, svetujemo, naj se odločajo za preprosta bančna varčevanja z vnaprej določeno obrestno mero. Šele tisti, ki so za svoje trenutne potrebe že poskrbeli in so pripravljeni nekaj tvegati, lahko razmišljajo o bolj tveganih naložbah. Pri tem pa je praviloma bolje, da se odločajo za varčevanje v preprostih vzajemnih skladih kot pa v kompliciranih strukturiranih produktih ali zavarovanjih. Na trgu je žal ogromno produktov, ki za potrošnike niso primerni, prav tako pa so zelo problematične prodajne prakse.

Ali beležite tudi več vprašanj potrošnikov oz. zaskrbljenosti potrošnikov zaradi špekulacij o prihodu trojke, možnosti ponovitve t. i. ciprskega scenarija in posledic za vloge (depozite) prebivalstva v bankah? Tudi teh vprašanj je kar nekaj. Ljudje seveda spremljajo dogajanje, so zaskrbljeni in se sprašujejo, kaj je sploh še varno.

Kaj v teh primerih odgovarjate potrošnikom? Banke in država jamčijo za bančne vloge vsakega potrošnika pri vsaki banki v višini do 100 tisoč evrov. Tudi nedavno državno poroštvo za dve manjši banki je pokazalo, da država in Banka Slovenije jamstvo in varnost vlog varčevalcev jemljeta resno. Zaupanje varčevalcev je ključno za reševanje krize povsod v EU, zato je jamstvo vlog nepogrešljiv del protikriznih ukrepov. Je pa res, da je za dolgoročno rešitev problema treba končno izpeljati sanacijo našega bančnega sistema in vzpostaviti pogoje za gospodarsko rast. Potrošnikom zato sporočamo, da ni razloga za paniko, kljub temu pa naj položaj spremljajo in, če jih skrbi, pri varčevanju ne stavijo vse na enega konja.

Ali v času gospodarske krize opažate več t. i. impulzivnega ali čustvenega nakupovanja oz. zapravljanja ali pa je tega manj in je to bolj prisotno v boljših gospodarskih časih? Dandanes je čustvenega nakupovanja občutno manj kot včasih, čeprav seveda še vedno obstaja skupna ljudi, ki se jih kriza ni in ne bo dotaknila. Na splošno pa se potrošniki zavedajo resnosti položaja, mnogi se morajo razdolževati, drugi pa varčujejo. Pri tem imamo ob dnevu varčevanja dve želji za slovenske potrošnike. Prvič, da bo država končno poskrbela za trg varčevanj, na katerem bodo potrošniki lahko izbirali med kakovostnimi produkti in ne bodo žrtve neprimernih trženjskih praks. Drugič, da bosta vzpostavljena enoten davčni režim za vse vrste dolgoročnih varčevanj in sistem dodeljevanja socialnih transferjev, ki bosta potrošnike spodbujala k varčevanju.