Tomaž Modic

Sreda,
28. 2. 2018,
11.16

Osveženo pred

6 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

27

Natisni članek

Natisni članek

Franci Matoz Vila Virginija nepremičnine nepremičnine prisilna poravnava

Sreda, 28. 2. 2018, 11.16

6 let, 8 mesecev

Klavrn konec milijonskega projekta Francija Matoza

Tomaž Modic

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

27

Franci Matoz odvetnik | Foto Matej Leskovšek

Foto: Matej Leskovšek

Sago obnove propadajoče Vile Virginia, ki je desetletja kazila središče Portoroža, je presekala država, ki se je konec lanskega leta odločila za rušenje zgodovinskega objekta. Zdaj se poskušajo investitorji s čim manjšo izgubo umakniti iz projekta.

Nekdanji direktor lizinške družbe mariborske banke KBM Leasing Damjan Kozjak in znani odvetnik Franci Matoz bosta zaradi propadlega nepremičninskega projekta v Portorožu utrpela več kot polmilijonsko izgubo.

Kozjak in Matoz sta se konec leta 2016 lotila obnove Vile Virginia. Kupila sta nekaj desetletij propadajočo stavbo in začela pridobivati vse potrebne dokumente. Po napovedih naj bi v nekaj mesecih začela gradnjo in jo v letošnjem letu tudi končala. 

Toda zataknilo se je pri gradbenem dovoljenju. Vlogo za gradnjo apartmajskega hotela, ki ne bi imel veliko skupnega z zgodovino vile, so namreč na upravni enoti zavrnili. Okoliški stanovalci so si namreč želeli nižje in za okolico primernejše gradnje.

Usodo projekta je dokončno zapečatila gradbena inšpektorica, ki je odredila rušenje vile, češ da je ta nevarna za okolico. 

Matoz se je vmes že umaknil iz lastništva, Kozjak pa bi moral nevarno stavbo porušiti v treh mesecih. Ker tega ni storil, je gradbince na teren poslal inšpektorat. Država je Kozjaku pozneje izstavila tudi okoli 170 tisoč evrov visok račun za rušenje.

Vila Virginia | Foto: Google Street View Foto: Google Street View

Glavni investitor: Nič nimam s tem

Zdaj se poskušajo investitorji, ki naj bi za obnovo Vile Virginie porabili najmanj milijon evrov, umakniti iz projekta brez dodatnih izgub.

V projektnem podjetju Apart - Hotel so razglasili insolventnost in na sodišče v Kopru vložili zahtevo za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave. Projektno podjetje sicer vodi Nataša Matoz, žena Francija Matoza.

Ugotavljajo, da bo po prodaji porušene nepremičnine ostalo ravno dovolj sredstev za poplačilo upnikov, ki imajo na njej vpisano hipoteko. Denarja za poplačilo nezavarovanih upnikov, ki imajo za 1,2 milijona evrov zahtevkov, bo medtem zmanjkalo.

Zato jim predlagajo, naj potrdijo 95-odstotni odpis dolga, preostalih 60 tisoč evrov pa bodo zbrali z najemom posojila pri lastniku, torej Kozjaku.

"Nič nimam s tem," je dogajanje za Siol.net komentiral Kozjak. Po njegovih besedah se je za začetek poenostavljene prisilne poravnave odločila direktorica, torej Nataša Matoz. Ali bo podprl načrt? "V tem trenutku še ne vem," je dejal.

Država ne bo dobila povrnjenih stroškov rušenja

Pričakovati gre, da bodo zbrali potrebnih 60 odstotkov glasov in potrdili predlagani odpis dolga. Glavno besedo pri tem bodo namreč imela podjetja, ki jih obvladujeta Kozjak in Matoz.

Samo Matoz in njegova podjetja imajo odprtih za več kot 350 tisoč evrov zahtevkov do podjetja Apart - Hotel.

Eden od osmoljencev bo tudi država, ki je odredila, izvedla in tudi plačala rušenje objekta. Namesto 170 tisoč evrov bo dobila povrnjenih manj kot osem tisoč evrov.

Za komentar smo se obrnili na Matoza. Njegova pojasnila bomo objavili, ko jih prejmemo.

Zgodovinska stavba desetletja propadala

Vila Virginia je bila zgrajena pred prvo svetovno vojno. Po drugi svetovni vojni so bili v njej prostori varnostnoobveščevalne službe. Na začetku 60. let je bila počitniški dom, potem pa so bile v njej sobe za zaposlene v portoroških hotelih. 

Od 80. let je bila prazna in v njej so se začeli zbirati brezdomci. Večkrat so morali v njej zaradi požarov posredovati gasilci.

Nekdanji blišč ji je pred desetletjem želel vrniti lokalni podjetnik, ki pa mu tako kot Kozjaku in Matozu ni uspelo prepričati občine, da bi mu dovolila gradnjo petnadstropnega objekta.