Kako zaslužiti s slovenskimi delnicami in se ne opeči?

Zaradi začete ali že končane privatizacije nekaterih od 15 slovenskih podjetij ter napovedi vlade Mira Cerarja, da jo bo Slovenija nadaljevala, slovenske delnice letijo v nebo. Osrednji delniški indeks SBITOP je v letošnjem letu pridobil četrtino vrednosti, med slovenskimi delnicami, s katerimi je bilo opravljenih vsaj za 10 milijonov evrov poslov, pa so največ pridobile Pivovarna Laško (528 odstotkov), Luka Koper (150 odstotkov), za več kot sto odstotkov sta zrasli še delnici Cinkarne Celje in Letrike.

Kako naj se vlaganja loti povprečen Slovenec? In kako naj se vlaku rasti priključi povprečen mali vlagatelj? Marko Bombač iz NLB skladov pravi, da je ključno, da vlagatelj svoja sredstva razprši. "V splošnem velja pravilo, naj vlagatelji ne nosijo vseh jajc v eni košari. Razpršitev je namreč edino zastonj kosilo za vlagatelje, kar lahko zadnji z nakupom enot vzajemnih skladov dosežejo na preprost ter davčno in stroškovno ugoden način, hkrati pa prihranijo čas, ki bi ga sicer sami porabili pri neposrednem vlaganju. Seveda pa vlagatelji za omenjene prednosti plačajo upravljavsko provizijo, kar je tudi ključna slabost vlaganja v vzajemne sklade."

Neposreden nakup delnic slovenskih podjetij? Sašo Stanovnik iz Alte pravi, da je to odvisno od višine zneska in znanja o vlaganju ter časa, ki ga vlagatelj namenja naložbam. "Za zneske pod 15 tisoč evrov bi zato bolj svetovali sklade, kjer dobi vlagatelj ustrezno diverzificiran portfelj. Prav tako je treba za neposredne naložbe več znanja o vlaganju in tudi časa, da se pravočasno odzovemo na spremembe. Za tiste z več znanja in časa za trgovanje je smiselno neposredno kupovanje delnic, za preostale pa bodisi vzajemni skladi ali pa upravljanje premoženja, kjer torej stranke izrabljajo čas in znanje upravljavca," pravi Stanovnik.

Izidor Jeman iz Alpen Investa pa nepoučenim priporoča nakup točk vzajemnega sklada. "Vzajemni sklad je zaradi razpršenosti premoženja manj tvegan od posamezne delnice. S posamezno delnico se je namreč lažje opeči, pri vzajemnem skladu pa posamezna naložba nima večjega vpliva na vrednost. Poleg tega je po navadi nakup delnic stroškovno dražji (provizije, letno vodenje trgovalnega računa, ležarine in podobno) in davčno manj ugoden," opozarja Jerman.

Petdeset odstotkov ali le en odstotek svojega denarja? Koliko odstotkov presežnega denarja je smiselno vložiti v tako majhen trg, kot je ljubljanska borza? Jerman pravi, da dokler se izvaja privatizacija, največ do polovice denarja, ki ga nameravamo vložiti na kapitalske trge. "Ko vlagamo na tako majhne trge, se moramo zavedati, da lahko delnice hitro in nadpovprečno zrastejo, a tudi hitro in nadpovprečno upadejo. Zato je toliko bolj ključno, da začnemo na primer pravočasno unovčevati dobičke. Le manjši del bi vlagal na take trge. Glede na to, da smo trenutno optimisti za rast slovenskih delnic, ter poznavanje, da imajo domači vlagatelji že zdaj preveč izpostavljenosti do domačega trga in da gre za domač trg največ do deset odstotkov," pravi Stanovnik.

Še bolj previden je Bombač. "Kar zadeva slovenske naložbe – skladno s finančno teorijo ni nobenega razloga, da ima povprečen vlagatelj več kot na primer en odstotek naložb naloženih v slovenske delnice. Povprečen Slovenec ima namreč pogosto v lasti nepremičnino in tudi službo v Sloveniji, tako vrednost nepremičnine kot dohodek, stabilnost in višina pa so povezani z gospodarskim stanjem v Sloveniji, kar še povečuje smiselnost mednarodne razpršitve vsaj naložbenega dela premoženja," opozarja Bombač.

Po posojilo in na borzo? V času konjunkture so številni vzeli posojilo in se odpravili na borzo po zaslužek. Kaj svetujejo omenjeni analitiki? Marko Bombač to odsvetuje. "Ne, razen za res najbolj poučene vlagatelje in špekulante, ki se tveganj, ki jih tako početje nosi, zavedajo. Vlagatelji namreč ravno po visokih donosnostih na borzi običajno postanejo pretirano samozavestni in nekritično posegajo po posojilih za nakup delnic, namesto da bi te ugodne razmere izkoristili za delno odprodajo in vnovično vzpostavitev začetnega stanja, ki je skladno s cilji in profilom vlagatelja."

Konservativnost ni odveč Stanovnik pa je prepričan, da je smiselno biti pri tem izjemno konservativen. "Bogatejši je tisti, ki vlaga brez posojila na borzo, kot pa tisti, ki se sicer na borzi igra z višjimi zneski, a ima na drugi strani posojilo. V prvem primeru sam odločaš o usodi in lahko v najslabšem primeru izgubiš le privarčevani znesek. V drugem primeru pa lahko v realnosti odloča upnik, ki ti je odobril posojilo za delnice, izgubiš pa lahko več kot samo prihranke."