Kako se bo zagovarjala sedmerica, obdolžena milijonskega izčrpavanja goriškega ponosa?

Ajdovska Tekstina je bila leta 2005 ena od najpomembnejših družb v regiji. Zaposlovala je več kot 370 ljudi, v lastništvu je bilo več kot 800 malih delničarjev. Ko je vodenje družbe v začetku leta 2005 prevzel Simeon Špruk, pa se je začela strma pot navzdol. 

Še pred izbruhom krize so se prihodki od prodaje zmanjšali za skoraj dve tretjini, v osmih letih pa je Tekstina pod Šprukom ustvarila več kot 12 milijonov evrov izgube. Število delovnih mest se je medtem zmanjšalo na manj kot 60.

Razloge za slabo poslovanje je treba iskati predvsem v težkih razmerah v tekstilni panogi, ki je pokopala številna slovenska podjetja, kot sta Mura in Labod.

Specializiranemu državnemu tožilstvu pod vodstvom Harija Furlana je uspelo z zahtevo za sodno preiskavo sumov nepravilnosti v Tekstini. Foto: Matej Leskovšek Po mnenju kriminalistov in tožilstva pa je bila visoka izguba v Tekstini tudi posledica domnevnih nepravilnosti pri poslovanju in lastninjenju ajdovske tekstilne tovarne.

Na specializiranem državnem tožilstvu so za Siol.net pojasnili, da je sodišče ugodilo njihovi zahtevi in izdalo sklep o uvedbi sodne preiskave.

Zahtevo za preiskavo so julija lani vložili zoper sedem fizičnih oseb in dve pravni osebi. Sumijo jih storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, zlorabe položaja ali pravic in davčne zatajitve.

Več podrobnosti o postopku niso želeli razkriti.

Sumi večmilijonskega oškodovanja

Da Špruk že vrsto let sistematično izčrpava tekstilno tovarno iz Ajdovščine, smo v preteklosti obširno poročali.

Razkrivali smo vrsto spornih poslov, predvsem vprašljive preprodaje finančnih naložb in zemljišč, v katerih so visoke razlike obtičale pri neznanih posrednikih. Na sume oškodovanja Tekstine je pokazala tudi posebna revizija, ki so jo zahtevali mali delničarji.

Visoke izgube je Tekstina utrpela tudi v poslih z zemljišči, ki so bila v lasti že propadlega Gradbenega podjetja Grosuplje (GPG) Borisa Dolamiča. Njegovi nekdanji sodelavci so v istem obdobju trgovali z delnicami Tekstine in tako izčrpavali družbe iz skupine GPG.

Foto: STA , Nekateri sporni posli:

• PREPRODAJA PODJETJA FNPV, ki je imelo v lasti zemljišča na Rudniku v Ljubljani, v bližini Jurčkove ceste. Zanj je Tekstika, nekoč invalidsko podjetje Tekstine, leta 2009 odštela 1,2 milijona evrov, po štirih mesecih pa ga prodala za šestkrat nižjo ceno, 196 tisoč evrov. Kupec je bilo podjetje Opi Plus Matjaža Rutarja, nekdanjega prvega moža Infonda Holdinga, ključne družbe v lastništvu Pivovarne Laško.
• PREPRODAJA DELNIC ELEKTRA MARIBOR. Tekstina je leta 2008 za netržne vrednostne papirje plačala 15 evrov za delnico oziroma dvakrat več od njihove tržne cene. Leto dni pozneje so se delnice vrnile v roke prvotnega lastnika, pri neznanem posredniku pa je ostala razlika 450 tisoč evrov.

Preberite več:

Iz ajdovske Tekstine je pod vodstvom Simeona Špruka odtekalo na stotisoče evrov 

Neznan posrednik na račun Tekstine v enem dnevu do pol milijona evrov 

Preprodaja zemljišč potopila Tekstiko

Kriminalisti ovadili Špruka

Sume nepravilnosti so pozneje potrdili tudi novogoriški kriminalisti. Ugotovili so, da so iz Tekstine pod njegovim vodstvom odtekli najmanj štirje milijoni evrov, oškodovan pa je bil tudi državni proračun. Zato so Špruka in še osem pomagačev kazensko ovadili.

Šlo naj bi za sume več kaznivih dejanj – ponareditve ali uničenja poslovnih listin, zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, pranja denarja in davčne zatajitve. Osumljenci naj bi za 238.959 evrov oškodovali tudi Finančno upravo RS (Furs).

Simeon Špruk, ki od leta 2005 vleče vse niti v Tekstini, vztraja, da njegovega imena ni med obdolženimi. Povedal je, da je pri pristojnih organih preverjal in tudi dobil zagotovila, da ni v nobenem kazenskem postopku.

Kljub temu je treba opozoriti, da je Furs pred časom pregledal Šprukove osebne finance in mu odmeril plačilo 350 tisoč evrov neporavnanih davčnih obveznosti.

Še preden bi dacarji davek izterjali, je Špruk skoraj vse premoženje spravil na varno oziroma ga je prepisal na ožje sorodnike.

Premoženje prepisal na sorodnike

Podjetje Svila In, ki je lastnik Tekstine, je prepisal na ženo za le 100 evrov. Pozneje ga je prevzel njegov brat Rok Špruk, ki še danes formalno obvladuje Tekstino, Simeon Špruk pa zaseda položaj direktorja.

V strahu pred davčno izvršbo je rešil tudi obsežna zemljišča v Dolu pri Ljubljani poleg kemične tovarne Jub. Prepisal jih je na podjetje Svila In, še prej pa na njih vknjižil zavarovanje – zemljiški dolg, ki so se ga pred njim posluževali številni toženi in ovadeni menedžerji. V plačilo zapade čez 182 let.

Simeon Špruk, ki je po petih letih še vedno na seznamu davčnih dolžnikov, vztraja, da se mu godi krivica. Davek naj bi mu odmerili neupravičeno, in sicer tako, da so mu kot prihodek upoštevali sredstva, ki jih je dobil ob sprostitvi depozita. Na sklep se je pritožil.

Nad posli v Tekstini sicer že od leta 2007 kot predsednik nadzornega sveta bedi Miloš Trobec Pahor, tast Simeona Špruka.

Ko malih delničarjev ni več …

Medtem ko so organi pregona preiskovali posle v Tekstini, davkarija pa je neuspešno terjala njenega direktorja, je bila v družbi sklepna faza privatizacije.

Že leta 2007 je podjetje Svila In od finančnih holdingov, ki so bili v mnogo primerih "delniška parkirišča" za menedžerje, odkupilo 47 odstotkov Tekstine. Kmalu zatem je prevzelo tudi večinski lastniški delež v ajdovski tekstilni tovarni.

Foto: Reuters V zadnjih letih so se počasi, a zanesljivo poslavljali tudi številni mali delničarji. Še leta 2014 jih je bilo več kot 500, vendar je večina od njih prodala svoje delnice, preostale delničarje pa je podjetje Svila In nedavno iztisnilo in postalo edini lastnik Tekstine.

V zameno so mali delničarji prejeli nizko denarno odpravnino, vsega 3,4 evra na delnico. Za primerjavo, po zadnjih podatkih knjigovodska vrednost delnice presega deset evrov na delnico, zaradi česar je združenje VZMD v imenu malih delničarjev že sprožilo sodne postopke, s katerimi bo poskušalo od podjetja Svila In iztržiti tudi desetkrat več denarja.

V lanskem letu je sicer Tekstina ustvarila rekordni 3,7-milijonski dobiček, konec lanskega leta pa je imela v bančnih depozitih za skoraj 2,3 milijona evrov sredstev.

Špruk zavrača namigovanja, da je Tekstina v preteklosti namerno ustvarjala visoko izgubo, da bi pregnali male delničarje in utemeljili nizko denarno odpravnino.

… se vrne dobiček

Mali delničarji bodo poskušali na sodišču zmagati tudi z argumentom, da se je v Tekstini zgodil poslovni preobrat in da je njihov delež vreden bistveno več od tega, kar jim je namenil Špruk.

Še leta 2009 je bila ajdovska družba na tleh. Ustvarila je zgolj 3,8 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je pomenilo 36-odstotni padec v primerjavi z letom 2015, in visokih 2,8 milijona evrov čiste izgube. Večina te je bila posledica odpisov finančnih naložb.

Danes Tekstina posluje kot prerojena. V Ajdovščini iščejo nove delavce, prodaja strmo raste, dobiček dosega zgodovinske ravni, dodana vrednost pa je v lanskem letu dosegla za tekstilno panogo zavidljivih 99 tisoč evrov na zaposlenega.

V lanskem letu je Tekstina prihodke od prodaje povečala za 20 odstotkov na več kot 13 milijonov evrov in zaposlovala že več kot 70 ljudi. To je primerljivo z obdobjem pred letom 2005, torej pred privatizacijo družbe.

Tekstina se ukvarja s proizvodnjo tkanin tako za industrijsko rabo kot za modno industrijo.

Tekstino pestijo naraščajoče cene bombaža kot ključne surovine. Foto: Reuters Skoraj vse proizvode izvozi v države EU in na druge tuje trge, kot sta azijski in ameriški trg. Po zadnjih podatkih svoje proizvode prodaja v 45 državah po vsem svetu.

Razloge za uspešno poslovanje Tekstine je treba iskati tudi v tem, da se je v zadnjih letih spremenila v nišnega ponudnika modnih tkanin višjega cenovnega razreda. Poleg tega je začela proizvodnjo in prodajo zaščitnih tkanin.

Rast cene bombaža jim povzroča sive lase

Kljub vsemu se tudi nad Tekstino počasi zgrinjajo sivi oblaki.

"Cene surovin bombaža so se začele zviševati, cene surovih tkanin pa so se v začetku leta 2017 tako dvignile za od pet do deset odstotkov. Te rasti cen tkanin kupci ne sprejemajo, ker imajo možnost nakupa pri ponudnikih iz Azije, ki trenutno agresivno prodajajo, saj se pripravljajo na možnost dviga carin na uvoženo blago v ZDA," je pojasnil Špruk.

Zaradi mile zime in s tem slabše prodaje v drugi polovici lanskega leta se nadaljujejo tudi pritiski na cene in naročila manjših količin, je dodal. V prvih dveh mesecih letošnjega leta je prodaja upadla za 25 odstotkov. "Vsi akterji delujejo z minimalnimi zalogami in dobavo v zadnjem trenutku," je opozoril direktor Tekstine.