Ponedeljek, 10. 6. 2019, 4.06
5 let, 6 mesecev
Kako je DBS postala hišna banka Alenke Žnidaršič Kranjc
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,42
29
Cenejša posojila za znance, ugodnosti za svoja podjetja, konflikti interesov ... Razkrivamo, kako je ena najvplivnejših slovenskih menedžerk več mesecev kot svetovalka uprave dejansko vodila Deželno banko Slovenije (DBS).
Alenka Žnidaršič Kranjc je ena najvplivnejših slovenskih menedžerk. Že več kot leto dni je njen ključni cilj Deželna banka Slovenije (DBS), v kateri želi lastnica in nekdanja dolgoletna predsednica uprave zavarovalne skupine Prva Group dobiti v roke upravljavske vzvode.
Načrte ji je lani prekrižala Banka Slovenije. Ta bi jo ocenila kot neprimerno za članico uprave banke DBS, a je Žnidaršič Kranjčeva pred končno odločitvijo regulatorja raje sama umaknila vlogo in zaustavila postopek preverjanja. A to je ni zaustavilo pri nameri, da prevzame vajeti DBS, kar bi lahko bilo za banko pogubno. Po večletnem obdobju, ko jo je obvladoval prvi mož Zadružne zveze Peter Vrisk, bi spet postala tarča finančnega izčrpavanja.
To dokazujejo nekatere ugotovitve iz revizije poslov, ki jo je opravila mednarodna revizijska hiša Pricewaterhouse Coopers (PWC). Nanaša se na obdobje med lanskim februarjem in junijem, ko je Alenka Žnidaršič Kranjc kot svetovalka uprave iz ozadja dejansko vodila DBS in prek svojih ljudi sprejemala ključne odločitve.
Kaj so ugotovili revizorji
Po naših informacijah so revizorji pridobili številne dokumente, zbrali podatke o transakcijah DBS in opravili zaslišanja zaposlenih. Iz njih je razvidno:
- da je Žnidaršič Kranjčeva poskušala mimo strogih bančnih pravil uveljavljati svojo voljo in pri tem zasledovala predvsem lastno korist; po ugotovitvah revizorjev naj bi šlo tudi za domnevno škodljive posle za banko;
- da je takoj po prevzemu četrtinskega lastniškega deleža v DBS na enega od ključnih položajev v banki pripeljala svojega človeka in oblikovala krog zaupanja vrednih zaposlenih, prek katerih je vodila banko;
- da je takoj po prihodu zahtevala, naj banka začne kreditiranje in naj drastično poveča obseg bilančne vsote; za to bi morali spremeniti oziroma omiliti pogoje za odobravanje posojil;
- da je DBS po vstopu Prve Group v lastništvo začela z njo sklepati posle vprašljive upravičenosti; poleg tega je Žnidaršič Kranjčeva za svoja podjetja pričakovala popuste pri uporabi bančnih storitev;
- da je Žnidaršič Kranjčeva v najmanj enem primeru zahtevala oziroma pričakovala, da bo banka odobrila posojilo podjetju, ki ga ne bi smelo dobiti, v drugem primeru pa, da bo posojilo odobreno pod bistveno ugodnejšimi pogoji od dovoljenih.
Na Alenko Žnidaršič Kranjc smo v četrtek naslovili več vprašanj. Na odgovore še čakamo.
Banka kot rudnik za zavarovalne provizije
Kot je znano, je Prva Group v lastništvo DBS vstopila v začetku lanskega leta. Takrat je četrtinski delež po dogovoru s Petrom Vriskom odkupila od Kapitalske zadruge, za kar je odštela devet milijonov evrov.
V igri je ena od manjših bank v državi, ki pa se ponaša s tretjo največjo mrežo poslovalnic. Upravlja kar okoli 850 milijonov evrov sredstev, ki so ji jih zaupali gospodinjstva, zadružniki, kmetje in drugi komitenti.
Podatki, ki so jih pridobili revizorji, razkrivajo, da je bil eden od ključnih razlogov za nakup povezan s pokojninskimi zavarovanji. Prva Group je eden največjih ponudnikov dodatnega pokojninskega zavarovanja v državi. Čeprav pri njej za dodatno pokojnino varčujejo zaposleni v 2.800 slovenskih podjetjih, pa so časi lahkega novačenja novih zavarovancev že zdavnaj minili.
Priložnost za rast je Žnidaršič Kranjčeva očitno videla v DBS. Z vstopom v lastništvo banke je namreč prišla tudi do seznama njenih komitentov, torej posameznikov in podjetij, ki imajo posojilo, depozit ali bančni račun. Po ugotovitvah revizorjev je želela v paketu prodajati tako bančne kot zavarovalne produkte.
Čeprav je takšno povezovanje ob vse večji konkurenci na trgu smiselno, naj bi šla Žnidaršič Kranjčeva pri DBS predaleč. Banko je očitno videla tudi kot orodje za prepričevanje velikih podjetij, naj svoje zaposlene vključijo v kolektivne pokojninske načrte pri Prvi osebni zavarovalnici, s čimer bi si zagotovila stabilen in dolgoročni vir premij, s tem pa tudi provizij.
Pripeljala znanca in zahtevala zelo ugodno posojilo
Tako naj bi Žnidaršič Kranjčeva lani spomladi želela priskrbeti posojilo podjetju HTZ, ki je v lasti Premogovnika Velenje, še pred leti pa je bilo v hudih finančnih težavah. Na koncu so strokovne službe zaustavile odobritev posojila, ki naj bi bilo vezano na prehod zaposlenih pod okrilje Prve. HTZ ima sicer več kot 700 zaposlenih, ki varčujejo v konkurenčnih pokojninskih skladih.
Pri urejanju poslov je šla Žnidaršič Kranjčeva včasih še dlje. Na DBS je pripeljala visokega uslužbenca enega od večjih podjetij na Štajerskem. Tokrat je pričakovala, da mu bodo odobrili osebno posojilo pod pogoji, ki so drastično milejši od komercialnih. Tudi v tem primeru so pristojne službe zadevo zaustavile.
V večini primerov je torej ostalo zgolj pri poskusu, saj so se uslužbenci banke po ugotovitvah revizorjev pravočasno uprli. Tudi zaradi dejstva, da je Žnidaršič Kranjčeva uradno delovala "le" kot svetovalka uprave, pri čemer ni bilo jasno, kakšna so sploh njena dejanska pooblastila.
Vsi ljudje AŽK v banki
Že med čakanjem na dovoljenje Banke Slovenije je Alenka Žnidaršič Kranjc začela prevzemanje in utrjevanje oblasti v DBS. Njen ključni zaveznik je postala predsednica uprave Sonja Anadolli, poleg tega pa je na ključne položaje takoj imenovala svoje ljudi.
Sonja Anadolli, dolgoletna predsednica uprave DBS.
Izvršna direktorica za področje podpore poslovanju, kar je postala ena ključnih funkcij v DBS, je postala imenovana Irena Vincek, ki prej ni imela nobenih izkušenj iz bančništva. Gre za nekdanjo članico uprave Luke Koper. Imenovana je bila v času, ko je njen nadzorni svet vodila Žnidaršič Kranjčeva.
Za zaposlitev Irene Vincek naj bi morali v DBS celo spreminjati pravilnike in za nazaj popravljati zapisnike sej. Kljub temu je v banki ostala le nekaj mesecev. Po odhodu je prevzela vodenje podjetja Deos, ki upravlja domove za starejše. Njegova lastnica je Žnidaršič Kranjčeva.
Predsednica uprave DBS v senci
Čeprav nikoli ni pridobila dovoljenja za članico uprave, je Žnidaršič Kranjčeva po ugotovitvah zaposlenih ves čas zbujala vtis, kot da že deluje s tega položaja.
- Še kot svetovalka je tako v komunikaciji uporabljala podpis, v katerem je bilo navedeno, da je članica uprave.
- Nepovabljena se je udeleževala sej naložbene komisije in nadzornega sveta, četudi je bilo na teh govora o investicijskem svetovanju, ki jih je za DBS izvajala Prva Group.
- Podatke in informacije, ki bi lahko bili poslovna skrivnost, je pošiljala tretjim osebam, občasno celo z elektronskega naslova, ki ga je uporabljala kot predsednica uprave Prve. Te prakse se je Žnidaršič Kranjčeva držala tudi v času, ko je vodila nadzornike Luke Koper. Na Siol.net smo tako junija 2016 razkrili, da je v imenu Prve Group več slovenskim družbam poslala elektronsko sporočilo, v katerem jih je spraševala, ali jih zanima naložba v kapital družbe, ki bi gradila železnico, in s kolikšnim zneskom bi bili pripravljeni vstopiti v investicijo.
- V imenu banke se je pogajala o nekaterih konkretnih poslih.
- Uveljavljala je povračilo potnih stroškov iz Umaga, čeprav tega začasnega prebivališča ni navedla v vprašalniku, ki ga je posredovala Banki Slovenije. Vsega skupaj je dobila več kot tri tisoč evrov.
Državljanska vojna na DBS
Aprila lani je morala DBS s Prvo Group podpisati pogodbo o izvedbi investicijskih svetovalnih storitev. Njena vrednost ni znana. Takoj po prihodu Žnidaršič Kranjčeve so v DBS začeli razmišljati o omilitvi pravil, ki bi olajšala odobravanje posojil brez obravnave na kreditnem odboru, do česar na koncu ni prišlo.
Peter Vrisk (na fotografiji) je glavna ovira Alenke Žnidaršič Kranjc za prevzem vodenja DBS. Na njeno pobudo je podjetje Ernst & Young opravilo revizijo poslov DBS, ki močno bremeni Vriska.
Že nekaj mesecev pozneje, junija lani, je sledil velik obračun s Petrom Vriskom, v katerem je Žnidaršič Kranjčeva potegnila krajšo. Kmalu zatem se je morala posloviti tudi Anadollijeva. Zdaj se glavna tabora že več mesecev borita za prevlado v lastništvu in posledično prevzem upravljanja DBS.
Na pobudo Prve Group in finančne skupine KD Group so na zadnji skupščini odločali o predčasni razrešitvi Vriska s položaja predsednika nadzornega sveta DBS, ki mu je omogočal vpliv na nekatere pomembne poslovne odločitve banke, po mnenju delničarjev večinoma ne v njeno korist. Za njegovo razrešitev niso imeli dovolj glasov, tako da bodo morali počakati na prihodnje leto, ko se Vrisku izteče mandat.
29