Kako dolgi odmori in počitek mi pripadajo na delovnem mestu?

Odmor med delovnim dnem

Delavcu, ki dela polni delovni čas, pripada odmor, ki traja 30 minut. Ta čas je vštet v delovni čas. Med delovni čas se torej šteje tako efektivni delovni čas kot tudi čas odmora med delovnim dnem. Če delavec dela krajši delovni čas, ima pravico do odmora, ki je v sorazmerju s časom, ki ga preživi na delovnem mestu. Ta odmor mu pripada, če dela vsaj polovični delovni čas. Tako na primer osebi, ki dela štiri ure na dan, pripada 15-minutni odmor. Odmor lahko delavec izkoristi šele po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem dela.

Zakon o delovnih razmerjih omejuje maksimalno trajanje polnega delovnega časa na 40 ur na teden. V primeru neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa se dolžina odmora določi sorazmerno dolžini dnevnega delovnega časa. Tudi v tem primeru zakon omejuje absolutno trajanje tedenskega delovnega časa, in sicer na največ 56 ur na teden.

Dnevni in tedenski počitek

Med dvema zaporednima delovnima dnevoma vsakemu delavcu pripada nepretrgan počitek najmanj 12 ur. Ko torej končate izmeno, imate do naslednje pravico do 12-urnega počitka. Temu rečemo dnevni počitek. V primeru neenakomerno razporejenega ali začasno prerazporejenega delovnega časa delavcu pripada 11-urni dnevni počitek.

V obdobju sedmih zaporednih dni ima delavec pravico do počitka v tajanju najmanj 24 neprekinjenih delovnih ur (tedenski počitek). Če mora delavec zaradi objektivnih, tehničnih in organizacijskih razlogov delati na dan tedenskega počitka, se mu zagotovi tedenski počitek na kakšen drug dan v tednu.

Kakšne so izjeme?

Odmori in počitek so lahko v pogodbi o zaposlitvi zapisani tudi drugače. To je mogoče, če gre za pogodbo o zaposlitvi s poslovodno osebo ali prokuristom, vodilnim delavcem ali delavcem, ki opravlja delo na domu. Prav tako ta praksa velja, če delovnega časa ni mogoče vnaprej razporediti oz. če si delavec lahko samostojno razporeja delovni čas ter sta mu pri tem zagotovljena varnost in zdravje pri delu. Dnevni in tedenski počitek se v tem primeru določi v povprečnem minimalnem trajanju. Zagotovi se ga v določenem daljšem časovnem obdobju, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev.

Delavec in delodajalec morata vsako ureditev, ki odstopa od zakonskih določb o delovnem času, odmoru in počitku, določiti s pogodbo o zaposlitvi. Pomembno je, da delavec poskrbi, da se pravice uredijo že v pogodbi o zaposlitvi, in si tako zagotovi nujno potrebno pravico do odklopa.

 Naročnik oglasnega sporočila je 12Media.