Četrtek, 22. 12. 2016, 17.37
7 let, 2 meseca
Kako bo italijanska bančna bomba odjeknila v Sloveniji?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,35
Reševanje Monte dei Paschi, najstarejše banke na svetu, ki ji v dokapitalizacijskem postopku ni uspelo zbrati potrebnih petih milijard evrov, bo imelo velik vpliv na politično dogajanje v Italiji. Še dodatno utegne načeti trdnost območja evra in odnose med največjimi članicami Evropske unije. Posledice dogajanja bomo neposredno čutili tudi v Sloveniji.
Težave Monte dei Paschi in italijanskih bank so stara zgodba.
Nastavki teh segajo že v leto 1999, ko je Italija vstopila v območje evra. To ji je uspelo tako, da je – po grškem zgledu – na umetni način znižala javnofinančni primanjkljaj, kar so 14 let pozneje razkrivali novinarji Financial Timesa in La Repubblice.
Refinanciranje dolga je prekrila s pogodbami o izvedenih finančnih inštrumentih, ki jih je sklenila z več bankami. Skupaj jih je bilo za 32 milijard evrov.
Tempirane bombe v bilancah
V italijanski bančni sistem so prišle tempirane bombe v obliki finančnih derivatov. Ti bodo Monte dei Paschi čez mnogo let stali okrog 700 milijonov evrov. Italijansko zakladnico je v tistem času vodil Mario Draghi, pozneje guverner italijanske centralne banke in danes prvi mož Evropske centralne banke (ECB).
V letih, ki so sledila, se je banka zapletala v številne sumljive finančne posle. Veljala je za finančno institucijo iz kroga leve sredine. Njena bližina politikom je bila verjetno razlog, da se je banko vedno znova reševalo na različne načine.
Maja 2008 so v Monte dei Paschi izpeljali še en sporen manever. Bilančno vsoto so si na hitro povečali z devet milijard evrov vrednim nakupom banke AntonVeneta. Poznavalci so ocenjevali, da so jo preplačali za tri milijarde evrov. Pozneje se je izkazalo, da preplačilo ni bilo naključno. Na računih članov tedanjega vodstva Monte dei Paschi in treh borznih posrednikov so preiskovalci našli 28 milijonov evrov.
Ob izbruhu finančne in pozneje še evropske dolžniške krize je bilo le vprašanje, katera od italijanskih bo padla prva. Začelo se je mrcvarjenje, ki traja že nekaj let.
Morda vas zanima še:
-
Katere regije se bližajo povprečju BDP Slovenije in katere se od njega oddaljujejo
-
Nekdanjemu šefu graditelja Stožic spodletel odpis milijonskih dolgov
Več let skrivali podatke
V Monte dei Paschi naj bi več let skrivali dejanske podatke o spornih poslih. Ti so na plano prišli šele leta 2012, ko je vodenje banke prevzel nekdanji šef Unicredita Alessandro Profumo. Tudi slednji se je skupaj s sedanjim predsednikom uprave Monte dei Paschi Fabriziom Violo avgusta letos znašel v preiskavi zaradi prirejanja bilanc in tržne manipulacije.
Dogajanje v zvezi z banko je prvič dobilo večji politični odmev. Ob izbruhu afere januarja 2013 so tako mediji močno kritizirali premierja Maria Montija, saj je njegova vlada že takrat banki odobrila štiri milijarde evrov državne pomoči. Kritike so letele tudi na Draghija, češ da je pomanjkljivo nadziral italijanski bančni sistem.
Že jeseni 2013, ko smo se v Sloveniji ukvarjali s sanacijo lastnih bank, se je na veliko govorilo o podržavljenju Monte dei Paschi. Govorilo se je o novi, 2,5-milijardni dokapitalizaciji.
V Monte dei Paschi naj bi več let skrivali dejanske podatke o spornih poslih. Ti so na plano prišli šele leta 2012.
V začetku 2014 je postalo jasno, da je banka v letu pred tem ustvarila 1,4 milijarde evrov izgube. Oktobra istega leta je Evropska centralna banka (ECB) objavila rezultate stresnih testov za 130 sistemsko najpomembnejših evropskih bank. Med 25 padlimi bankami, med katerimi sta bili tudi NLB in Nova KBM (obe tedaj že napolnjeni s svežim kapitalom), jih je bilo več devet iz Italije.
Na testu padla zaradi kriminala
Med njimi seveda tudi Monte dei Paschi, ki je po besedah guvernerja Ignazia Visca skupaj s še eno banko (Banco Carige) padla zaradi kriminalnih dejanj svojih nekdanjih vodstev.
Dokumentacija ECB o stresnih testih sicer razkriva, da so imele italijanske banke precej ugodnejše začetne pogoje pri ocenjevanju njihove kapitalske luknje od slovenskih. V Monte dei Paschi so jo računali po zanje ugodnejši metodi, kot je bil to primer v NLB in Novi KBM. Prav tako je bila napoved gospodarskih gibanj za Italijo precej bolj točna kot za Slovenijo.
Slovenska razlastitev kot zgled
Kljub temu so se v Italiji ves čas trmasto upirali rezanju obvezničarjev Monte dei Paschi. Razlog je bil politične narave. Obveznice tamkajšnjih bank ima v lasti na milijone Italijanov. Njihov izbris bi pomenil skoraj gotovo politično smrt za tistega, ki bi jo predlagal.
To se ni spremenilo tudi, ko so letos začela veljati nova pravila EU o državnem reševanju z davkoplačevalskim denarjem. Dovoljujejo ga le v skrajnih primerih, ob zahtevanem programu prestrukturiranja, ki mora vključevati odpuščanja in prodajo premoženja.
V Italiji so z velikim zanimanjem poleti gledali tudi na Evropsko sodišče v Luksemburgu, ki je letos poleti odgovorilo na vprašanja slovenskih ustavnih sodnikov. Pojasnilo jim je, da razlastitev v bankah ni proti pravilom, če gre za upravičen in sorazmeren ukrep. Hkrati je dalo vedeti, da država članica EU pred dodelitvijo pomoči bankam v težavah ni zavezana naložiti pretvorbe obveznic v lastniški kapital.
Vlagatelji so to razumeli kot nakazano pot glede reševanja italijanskih bank.
-
Bo Jankovićev mestni svetnik v središču Ljubljane zgradil hotel?
-
Poslujete ali delate v Avstriji? To so pravila, ki z novim letom veljajo pri sosedih.
360 milijard evrov slabih posojil
V tem času so se v njih kopičila slaba posojila. Samo v Monte dei Paschi se jih je nabralo za 47 milijard evrov, v celotnem italijanskem bančnem sistemu pa kar 360 milijard evrov. Za primerjavo: v zadnjih trinajstih letih je bilo v Italiji zgolj za 67 milijard evrov tujih neposrednih investicij.
Februarja letos je Italija sprejela paket bančnih reform, ki je predvidel združevanje manjših, zadružnih bank. Teh je v Italiji skupaj kar 364. Delnice Monte dei Paschi so v enem dnevu izgubile tri četrtine vrednosti.
Italijanski politiki so začeli pozivati, da je treba tveganja v območju evra pri bankah razporediti in da je treba sprejeti sistemska pravila.
Februarja letos je Italija sprejela paket bančnih reform, ki je predvidel združevanje manjših, zadružnih bank. Delnice Monte dei Paschi so v enem dnevu izgubile tri četrtine vrednosti.
Temelji za novo krizo v območju evra
Postavljeni so bili temelji za novo krizo v območju evra, ki se je z velikimi praskami izvleklo iz zgodbe o Grčiji. V vmesnem času se je zgodil še Brexit, ki je dodatno sesul vrednost delnic italijanskih bank.
Sledila je akcija ECB. Banki Monte dei Paschi, ki se je julija med 51 sistemsko pomembnimi evropskimi bankami na novih stresnih testih odrezala najslabše, je naložila, da mora obseg posojil znižati s 47 na 33 milijard evrov. Dala ji je tudi zeleno luč za reševanje prek posebnega zasebnega sklada Atlanta, na katerega bi banka prenesla skoraj 28 milijard evrov slabih posojil. Skladi bi jih od banke odkupili s 67-odstotnim diskontom.
Iz Monte dei Paschi so oktobra sporočili, da ukinjajo 2600 delovnih mest, v prvih devetih mesecih pa so ustvarili 850 milijonov evrov izgube.
Kje se je na koncu zalomilo?
V začetku decembra je s položaja po izgubljenem referendumu, na katerem so volivci zavrnili bolj centralistično naravnano ustavno reformo, odstopil italijanski premier Mateo Renzi. To je v finančnih krogih prižgalo znak za alarm.
Nesporno dejstvo namreč je, da je Italija trenutno potencialno najresnejša kandidatka za izstop iz območja evra. Tri najmočnejše opozicijske stranke – gibanje petih zvez Beppa Grilla, Forza Italia Silvia Berlusconija in Severna liga – so velike nasprotnice evra.
Tudi gospodarska bilanca države po vstopu v enotno evropsko valuto je slaba. Hkrati v državi raste občutek, da je v Uniji na robu – kot država evropskega »juga«, ki ji Nemčija odreja ukrepe v bankah, hkrati pa ji prepušča ukvarjanje s sto tisočimi beguncev.
Rast populizma
Pričakovati gre, da se bo Italija poglabljala v spiralo evroskepticizma in populizma. Rezi v porabo so bili v 62-milijonski državi, v kateri ima kar 1,1 milijona ljudi najmanj milijon evrov premoženja, vedno politično občutljivo vprašanje. V poročilu o svetovnem bogastvu, ki ga objavlja Credit Suisse, je tako mogoče prebrati, da so Italijani po številu najbogatejših Zemljanov takoj za Nemčijo in pred Veliko Britanijo.
Hkrati si Angela Merkel slabo leto dni pred volitvami v Nemčiji ne bo upala privoščiti popuščanja pri vprašanju enotnih meril v območju evra.
Verjetni politični kaos, ki bo v Italiji sledil v letu 2017, je od Monte dei Paschi odvrnil zadnjo zasebno rešilno bilko – Katarce, ki so v tem času močno povečali delež v Deutsche Bank.
Ko je ta mesec nadzorni odbor enotnega bančnega nadzornika pri ECB zavrnil prošnjo Monte dei Paschi za podaljšanje roka za iskanje rešitelja, je edina možnost ostala italijanska država. Oba domova italijanskega parlamenta sta ta teden potrdila vladni predlog o dvajset milijard evrov vrednem paketu za reševanju bank.
Medtem ko naj bi »bailout« Monte dei Paschi trajal tri mesece, so njeni varčevalci že začeli dvigovati denar in ogrožati njeno likvidnost. Njena delnica je od začetka januarja izgubila 80 odstotkov vrednosti.
Kdo je naslednji?
Katera banka je naslednja, Unicredit?
Kako bo dogajanje v Italiji vplivalo na Slovenijo?
Na kratek rok zagotovo vsaj na dva načina.
Najprej, kot je vedno običaj, se bodo sprožila ugibanja, katera italijanska vrsta bo na vrsti naslednja. Med kandidati se omenjata Unicredit in Intesa Sanpaolo, ki skupaj obvladujeta skoraj 13-odstotni tržni delež na slovenskem bančnem trgu.
Unicredit je pred dnevi začel z zbiranjem dodatnih 13 milijard evrov kapitala in napovedal odpuščanje 14.000 ljudi. To je približno enajst odstotkov zaposlenih v skupini. Unicredit v Sloveniji zaposluje 550 ljudi. Celotna skupina naj bi kar 18 milijard slabih posojil prenesla na dve novi pravni osebi v lasti ameriških finančnih skladov.
Vsaj okrog šest milijard dodatnih rezervacij naj bi potrebovala tudi Intesa Sanpaolo, ki ima v Sloveniji v lasti Banko Koper. V Sloveniji zaposluje več kot 750 ljudi. Intesi Sanpaolo je ECB septembra odobrila pet milijard evrov vredno likvidnostno injekcijo.
Druga posledica bo, da bodo razlaščeni obvezničarji slovenskih bank in bržčas tudi velik del politike z velikim zanimanjem spremljali, kako se bodo boja z ECB in Brusljem lotili v Rimu.
Že zdaj so lahko spoznali, da se evropska navodila, priporočila in predlogi pogosto rada prilagajajo velikosti države članice, njeni teži v Uniji in aktualnim političnim razmeram. V Unicreditu so tako napovedali, da bodo razlaščenim imetnikom obveznic ponudili ustrezno nadomestilo. Razmišljali pa naj bi tudi o tem, da bi strigli zgolj tiste imetnike, ki imajo v lasti za več kot 100.000 evrov obveznic.
