Kaj smo za povprečno plačo dobili leta 1991 in kaj dobimo danes

Od osamosvojitve se je BDP na prebivalca povečal za štirikrat, prav tako pa je občutno zrasla povprečna plača. Pri primerjavi cen je treba upoštevati, da smo v Sloveniji v tem obdobju prešli z dinarjev na bone, nato tolarje in nazadnje na evre.

Povprečna plača leta 1991 je po podatkih Statističnega urada znašala 43 evrov, lani pa 1.209 evrov. V začetku letošnjega leta se je dvignila na 1.278 evrov.

Leto po osamosvojitvi je povprečna neto plača nominalno zrasla skoraj za 200 odstotkov in je znašala 129 evrov. Po letu 2010 se je rast plač upočasnila, v zadnjih dveh letih pa so bila zvišanja znova višja. Lanska povprečna plača je bila nominalno 2.706 odstotkov višja kot leta 1991, realno pa 102 odstotka več kot leta 1991, ugotavljajo na Statističnem uradu.

Novice "Ko je bilo jasno, da bo Demos vztrajal, se je levica ustrašila"

Kaj si lahko privoščimo s povprečno plačo?

S povprečno plačo si lahko danes kupimo več dobrin kot pred 30 leti. Leta 1991 smo si lahko s povprečno plačo kupili 379 kilogramov kruha, v letu 2020 (zadnji dostopni podatki) pa 449 kilogramov kruha. Pred 30 leti je povprečna plača zadostovala za 17 obiskov ženskega frizerja, lani pa za 36 obiskov.

Cene pa so naraščale počasneje od plač – stopnja inflacije v zadnjih 30 letih (v obdobju od januarja 1991 do januarja 2020) je znašala 2.437,2 odstotka. Če za primer pogledamo ceno kruha: leta 1991 je bila cena kilograma kruha, preračunano v evre, 0,11 evra. Leta 2020 je bila povprečna cena kilograma kruha 2,42 evra, kar je več, natančneje za 2.100 odstotkov več.