Kaj se z vašim denarjem dogaja na razvijajočih se trgih?

Ker je bil izvor težav na Kitajskem, jo je najslabše odnesel prav kitajski borzni trg. Zaradi povezanosti trgov med seboj, predvsem v odvisnosti od surovin, pa so Kitajski sledili še preostali trgi v razvoju. Indeks hitrorastočih trgov MSCI Emerging Markets, ki spremlja dogajanje na razvijajočih se trgih, je izgubil dobrih 20 odstotkov.

A v zadnjem mesecu dni je MSCI Emerging Markets v evrih pridobil skoraj deset odstotkov. Borza v Šanghaju je na primer zabeležila 16,5-odstotno rast, turški borzni indeks BIST100 se je povzpel za 21 odstotkov, ruski Micex pa za 16. Rekorder je argentinski borzni indeks Merval, ki je v mesecu dni pridobil 27 odstotkov. Trgi, ki v prejšnjih mesecih niso bili med najpriljubljenejšimi, so torej postali najdonosnejši.

Optimizem na trg prinesla ECB "Trgi v razvoju so izgubljali vse od aprila dalje in tako do avgusta izgubili skoraj 20 odstotkov. Ko so po paniki v avgustu izgubili dodatnih 15 odstotkov vrednosti, je prevladalo prepričanje, da so delnice izgubile preveč in da je nakup ponovno upravičljiv. Tveganje izgube vrednosti je bilo namreč manjše, kot je bila možnost za rast. Dokončen optimizem je na trg prinesla odločitev prvega moža Evropske centralne banke (ECB) Maria Draghija, da poveča obtok denarja na trgu, če bo to potrebno," vzroke za preobrat na razvijajočih trgih pojasnjuje direktor naložb v družbi Alpen Invest Izidor Jerman.

Tudi upravljavec v družbi Alta Skladi Peter Jenčič meni, da so k pozitivnemu razpoloženju na trgih največ pripomogle centralne banke, predvsem ECB. "Draghijev komentar, da je pripravljen narediti več in to delati še dalj časa, je navdušil tržne udeležence. Nezanemarljiv dejavnik je tudi dogajanje na Kitajskem, ki se je v zadnjem času precej umirilo, za rast hitrorastočih trgov pa nista zanemarljivi niti stabilizacija in določena rast cen nafte," pojasnjuje Jenčič.

Razmere na Kitajskem se normalizirajo Jenčič dodaja, da se je sesutje kitajskega borznega trga napovedovalo zaradi upočasnjevanja kitajske gospodarske rasti, a so se razmere normalizirale.

"Treba je vedeti, da so smernice gospodarske rasti v upadu. Po mojem mnenju bi bilo bolj kot znižanje rasti za nekaj deset bazičnih točk problematično preseganje rasti na podlagi trenda," ocenjuje Jenčič in dodaja, da je fascinacija trga glede stopnje rasti kitajskega BDP zelo zanimiva.

Vsi, ki svarijo glede upočasnjevanja rasti, tradicionalno uporabljajo tudi izraz trd pristanek in ne pozabijo omeniti, da uradni statistiki na Kitajskem ne gre zaupati. Pri tem Jenčič priznava, da so razmere na Kitajskem res slabe in določeni sektorji zelo problematični.

Kaj naj naredijo vlagatelji? Ali naj se vlagatelji ob zadnji korekciji navzgor odločijo za izstop iz trgov v razvoju? Jerman spomni, da po vsakem sesutju sledi rast in da se vlagatelji vedno sprašujejo, kdaj prodati in kdaj kupiti. Pri prodaji se vedno postavlja vprašanje potrebe po denarju v danem trenutku.

"Najbolj pogumni kupijo takrat, ko na trgu vlada panika, in obratno, tisti, ki sledijo črednemu nagonu, takrat prodajajo," pravi. Postaja pa vedno bolj jasno, da bo zdajšnji gospodarski cikel bolj v znamenju razvitih trgov kot trgov v razvoju.

Jenčič pa stavi predvsem na trge, ki so bolj odvisni od domačega povpraševanja in na začetku investicijskega cikla. "Najbolj izrazit primer takšne države je Indija, glede katere sem močno optimističen," še sklene Jenčič.