Petek, 20. 7. 2018, 11.08
6 let, 4 mesece
Kaj se je zgodilo z enim od največjih dolžnikov NLB
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
18
V osebnem stečaju je končal eden izmed največjih in najbolj razvpitih dolžnikov Nove Ljubljanske banke (NLB).
Bosansko-slovenski podjetnik Samid Braco Osmanović je bil leta 2008, po prihodkih sodeč, eden od največjih trgovcev z železom in naftnimi derivati pri nas.
Njegovo podjetje Oil Metal Company je v letu pred tem ustvarilo več kot 70 milijonov evrov prometa. Sodeloval je tudi pri prevzemih večjih gradbenih in transportnih podjetij v Sloveniji in Bosni in Hercegovini.
Deset let pozneje je Osmanović v osebnem stečaju in uradno brez premoženja. Za njim je ostalo pogorišče in več deset milijonov evrov dolgov do naše največje državne banke, ki so bili na koncu preneseni na slabo banko, s tem pa so postali breme davkoplačevalcev.
Vpleten je bil tudi v več domnevno spornih poslov, zaradi katerih je moral že večkrat na zatožno klop, ob tem pa dobri dve leti preživel v mariborskem priporu. Več o tem v nadaljevanju.
17 milijonov evrov dolgov
Okrožno sodišče v Mariboru je osebni stečaj Osmanovića razglasilo marca, in sicer na zahtevo družbe Heta Asset Resolution, slabe banke nekdanje avstrijske banke Hypo.
Njegovo podjetje BEM Gradnje iz Maribora je namreč s nekdanjo skupino Hypo sklenilo več pogodb o finančnem lizingu, vendar jih čez čas prenehalo odplačevati. Zato so bankirji proti Osmanoviću kot poroku vložili več kot 400 tisoč evrov vredno izvršbo.
Kot se je izkazalo, je to le vrh ledene gore. Odzvalo se je še 11 drugih upnikov, ki so skupaj prijavili za več kot 17 milijonov evrov zahtevkov do Osmanovića. Med njimi so največji:
- Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) - 5,5 milijona evrov,
- Prvi faktor, ki je v lasti NLB in SID banke - 3,5 milijona evrov,
- Abanka - 1,2 milijona evrov.
Heta, ki je predlagala njegov osebni stečaj, ima medtem za skupno 6,3 milijona evrov terjatev.
Prijavljen v samskem domu
Po do zdaj znanih podatkih bodo upniki večinoma ostali praznih rok.
Stečajna upraviteljica Romana Kruhar Puc je po prvem preverjanju ugotovila, da nima nobenega večjega premoženja. Z Osmanovićem ji ni uspelo priti v stik in z njim opraviti po zakonu obveznega razgovora.
Stalno prebivališče ima sicer prijavljeno v naselju Pesnica pri Mariboru. Vendar šele od konca leta 2015, ko se je proti njemu že začelo sojenje, sam pa je bil v priporu. S tem je hotel sodišču dokazati, da mu po krivem očitajo begosumnost.
Leta 2013, ko se je njegov poslovni imperij že sesul, upniki pa so vlagali sodne izvršbe, se je Osmanović prijavil v samskem domu Štrekljevi ulici v Mariboru. Ni bil edini. Tam so uradno bivali tudi nekateri posamezniki, ki so prevzemali njegovo premoženje.
Dogajanje so vzeli pod drobnogled organi pregona, lastnik samskega doma Milan Šorgo pa je bil v začetku leta 2016 zaradi navidezne prodaje storitve začasnega bivanja obsojen na zaporno kazen. V samskem domu z 275 posteljami je bilo namreč prijavljenih kar 1.876 tujcev.
Sledi so poskušali zabrisati tudi za Osmanovićevim podjetjem Oil Metal Company, ki je imelo svojčas za več kot 50 milijonov evrov premoženja, pomemben del v nepremičninah. Najprej so preprečili njegov stečaj, nato pa poskrbeli za izbris iz sodnega registra.
Neverodostojna pogodba
Bankam je kljub vsemu uspelo najti več stanovanj in drugih nepremičnin ter preprečiti njihov prenos zunaj dosega rok upnikov.
Med njimi je 62 kvadratnih metrov veliko stanovanje na Pohorski ulici v Mariboru, v katerem je dolgo časa bival Osmanović in je bilo v lasti enega od njegovih podjetij. Po preverjanju se je izkazalo, da zanj ni imel sklenjene najemne pogodbe, predložil pa je celo neverodostojno kupoprodajno pogodbo.
Stanovanje, ocenjeno na 58.500 evrov, je bilo leta 2013 prodano na dražbi. Kupila ga je družina Damijana Koletnika, ki je bil v obdobju prve vlade Janeza Janše direktor Dravskih elektrarn Maribor (DEM), eden od glavnih direktorjev Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) in član najožjega vodstva Pošte Slovenije.
Koletnik se danes ukvarja z nepremičninskimi projekti. Zgradil in prodal je stanovanjsko naselje Dravski dvori, zdaj pa se severno ob Maribora loteva projekta stanovanjskega naselja Sončna Gradiška.
Poskušali rešiti vrstno hišo v Mariboru
Osmanović oziroma z njim povezane osebe so bile neuspešne tudi pri reševanju 320.000 evrov vredne vrstne hiše, ki se nahaja nedaleč stran od prej omenjenega stanovanja.
Leta 2009 jo je od Konstruktorja kupilo njegovo nemško podjetje OS Oil Metal Company GmbH, v začetku leta 2012 pa prodalo podjetju Penti. Z njim so upravljali posamezniki, ki so Osmanoviću pomagali pri ugašanju slovenskega podjetja Oil Metal Company.
Zgolj nekaj mesecev zatem je banka Addiko (nekdanji Hypo) na njej vpisala 350.000 evrov vredno hipoteko, v letu 2016 pa tudi sprožila izvršbo. Nepremičnina je bila konec maja letos na dražbi na prodaj za 224 tisoč evrov.
S prodajo ostankov Osmanovićevega poslovnega imperija so iztržili manj kot 800 tisoč evrov.
Afera, ki je odnesla mariborske bančnike
Osmanović je domači javnosti najbolj znan iz afere Montavar Metalna Nova in poslov z NLB.
Za mariborsko družbo, ki se je ukvarjala s proizvodnjo in vgradnjo hidromehanskih delov, turbin in opreme za termoenergetske objekte, na vrhuncu leta 2008 pa je ustvarila več kot 56 milijonov evrov prihodkov, je bila pogubna naložba v sarajevsko družbo Bosnaputevi.
Leta 2010 jo je odkupila od Osmanovića, v kar naj bi lastnika Montavarja Gorana Mladenovića napeljali v NLB. Toda, kot se je izkazalo pozneje, je Mladenović kupil mačka v žaklju, nase pa prevzel kar za 30 milijonov evrov novih obveznosti.
Podravska posojilna zgodba je odnesla tudi dva vodilna bančnika iz mariborske podružnice NLB – Boruta Rataja, znanega iz afere Satex, in Albina Turka.
Pašnik, vreden 20 milijonov evrov
To ni bil edini posel, za katerim so ostale visoke neporavnane obveznosti do NLB.
Osmanovićevo podjetje je pred kupilo zemljišče na Hrvaškem - okoli 86 tisoč kvadratnih metrov velik pašnik - in zanj plačalo 110 tisoč evrov. Nato ga je za 20 milijonov evrov prodalo sestrskemu podjetju Dom-Smreka prodalo in ga zastavilo pri skupini NLB. Tolikšno vrednost nepremičnine naj bi utemeljili s prirejeno cenitvijo.
Osmanović se je pozneje branil, da je bil žrtev. Sporni posel naj bi organizirali v mariborski centrali NLB, z novim posojilom pa dejansko poplačevali pretekle obveznosti do NLB. Banka denarja nikoli ni dobila nazaj, večina posojil pa je bila prenesenih na DUTB.
Na sodišču je sicer bosansko-slovenski podjetnik trdil, da je moral po tem, ko je dobil posojilo, nekim hrvaškim generalom v gotovini plačati še tri milijone evrov. Njihovih imen ni razkril.
Že tretji krog sojenja
Zaradi svoje vloge v domnevno kriminalni preprodaji zemljišča na Hrvaškem je bil Osmanovićaprila 2015 obsojen na devet let zapora. To je bila dotlej najvišja kazen za gospodarski kriminal v zgodovini Slovenije, vendar je bila sodba razveljavljena.
Maja 2016 je bil ponovno obsojen na tri leta zaporne kazni. Vendar mu ni bilo treba za zapahe, saj je pred tem dve tretjini kazni že preživel v priporu. Toda pred dnevi je sodišče sodbo znova razveljavilo, tako da kaže na že tretje sojenje.
18