David Kos

Četrtek,
10. 3. 2016,
14.05

Osveženo pred

1 leto, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0

Natisni članek

Natisni članek

osebne finance NLB Skladi borza

Četrtek, 10. 3. 2016, 14.05

1 leto, 3 mesece

Kaj se dogaja na borzah in kam je pametno investirati?

David Kos

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0
Začetek novega leta je minil v znamenju močne korekcije na borznih trgih. Gre zgolj za korekcijo ali se morda ponavlja leto 2008? Kaj lahko pričakujemo?

Trenutne razmere na borznih trgih vlagatelje motivirajo k ekstremom. Ali se odločajo za zelo kratkoročno ali zelo dolgoročno. To je po mnenju predsednika uprave družbe NLB Skladi Kruna Abramoviča stranska posledica nenavadne politike Evropske centralne banke (ECB), ki ne kaže pomembnih rezultatov.

Draga ali poceni nafta. Kaj je bolje? Ko je leta 2008 cena nafte rasla proti 150 dolarjem, so se borzni analitiki spraševali, ali bo dosegla 200 dolarjev in kako bo vplivala na globalno gospodarstvo. Danes, ko sodček nafte stane okoli 30 dolarjev, pa se analitiki sprašujejo, ali bo padla na 10 dolarjev. Kaj je bolje?

Kot so na srečanju z novinarji pojasnili v družbi NLB Skladi, je za globalno gospodarstvo bistveno koristnejša poceni nafta, ki bo pripomogla h gospodarskemu okrevanju. Zakaj potem danes na borznih trgih vlada negotovost?

Poceni nafta opazne prihranke prinaša tudi gospodinjstvom "Lani je 40 odstotkov vseh investicij na globalni ravni prihajalo iz naftnega in surovinskega sektorja. Podjetja iz tega sektorja ob drastičnem znižanju energentov nemudoma sklestijo kapitalske izdatke, kar prinaša prve učinke na globalno gospodarstvo," pove vodja analiz NLB Skladov Marko Bombač.

Dodaja, da se opazen prihranek pozna tudi pri gospodinjstvih, ki jim v družinskem proračunu ostaja več denarja za trošenje. A učinek tega je nekoliko počasnejši in se bo odražal šele v prihodnjih četrtletjih.

Zdajšnja korekcija ni podobna največji finančni krizi Ali se ponavlja leto 2008, ko smo bili priča največji finančni krizi v zadnjih 80 letih? V NLB Skladih odločno zatrjujejo, da ne.

Povod za finančno krizo je bil tedaj pok nepremičninskega balona, finančne krize pa imajo zgodovinsko gledano največje posledice za gospodarstvo.

"Danes panike v bančnem sistemu ni. Evropske banke so zaradi ukrepov centralnih bank dobro dokapitalizirane, zaupanje na medbančnem trgu pa je visoko. Komercialne banke dejansko ne vedo, kam z denarjem, zato ga plasirajo v ECB. Ta jim zaračunava negativne obresti oziroma ji morajo za hrambo denarja celo plačevati," pojasnjuje Bombač.

Negativne obresti bodo vztrajale še vsaj dve leti Še več, trenutna pričakovanja vlagateljev kažejo, da bo depozitna obrestna mera za komercialne banke, ki denar plasirajo pri ECB, vse do leta 2018 ostala negativna. Ta naj bi se gibala med -0,5 in -0,6 odstotka. To pa se bo posledično prevalilo na komitente bank.

Prav tako je kreditna aktivnost bank bistveno nižja kot pred recesijo, kar posledično prinaša manj slabih kreditov. Tudi ključna vrednotenja evropskih borznih trgov so bistveno nižja kot pred letom 2008.

Kaj se torej dogaja? Po Bombačevem mnenju trenutna situacija najbolj spominja na rusko-azijsko krizo iz leta 1998, ko so bili v negotovosti predvsem trgi v razvoju. Ti so sicer danes bolj povezani z razvitimi trgi kot nekoč, a razviti trgi vanje izvozijo le pet odstotkov celotnega izvoza.

Prav tako kot takrat so ZDA z dvigom obrestne mere sprožile selitev kapitala nazaj na razvite trge, padec cene nafte pa je najbolj prizadel Rusijo in pozneje druge azijske države.

Prednost delniškim naložbam na razvitih trgih V NLB Skladih pričakujejo, da bo negativen vpliv omejen na trge v razvoju, na razvite trge le deloma. A tudi vpliv na razvijajoče trge bo bistveno manj negativen kot leta 1998. Pri tem poudarjajo, da je kljub korekcijam povprečna donosnost razvitih delniških trgov v zadnjih 20 letih znašala 260 odstotkov.

Zato analitiki NLB Skladov dajejo prednost delniškim naložbam na razvitih trgih, ki trenutno dosegajo ugodna vrednotenja. Po zadnjih padcih v začetku leta najbolj stavijo na evropske delnice.

Cena nafte ne bo bistveno zrasla Napovedujejo krepitev svetovne gospodarske rasti, cena nafte pa do konca leta ne bo presegla 45 dolarjev. Dolgoročno ji napovedujejo ceno med 50 in 60 dolarji za sod. Izrazito so nenaklonjeni varnim in dolgoročnim obvezniškim naložbam, z izjemo podjetniških obveznic.

Zaradi okrevanja potrošnje so bolj naklonjeni cikličnim panogam, manj pa necikličnim, kot je na primer farmacija. Kljub precejšnjim padcem ostajajo manj naklonjeni trgom v razvoju, saj ti s svojim vrednotenjem še ne kompenzirajo višjega naložbenega tveganja.

Kje so največja geopolitična tveganja? Islamska država in begunska problematika analitikom ne povzročata sivih las. Med največja globalna tveganja uvrščajo Kitajsko, ki je sicer vojaško še vedno podrejena ZDA, a hkrati na dolgi rok predstavlja največje tveganje za ZDA.

Gre za nevarno kombinacijo, ki lahko sproži prekomeren odziv Kitajske na morebitno ameriško vojaško provokacijo v južnokitajskem morju. Tu namreč poteka pomembna transportna pot nafte.