Kaj rekordne vrednosti delnic na Wall Streetu prinašajo vlagateljem

Skoraj vsak dan v zadnjih tednih spremljamo, kako borzni trgi v ZDA dosegajo nove rekordne vrednosti. Indeks 500 največjih ameriških podjetij S & P 500, ki je za rast od tisoč do dva tisoč točk potreboval kar 17 let, kot po tekočem traku presega rekorde.

Včeraj je dan sklenil pri vrednosti 2.349,25 točke, kar bi ob takšnem tempu pomenilo, da bi nov mejnik tri tisoč točk lahko dosegel že v nekaj letih. Prvič je namreč zgodovinsko vrednost dva tisoč točk presegel avgusta leta 2014.

Po mnenju analitikov na optimistično razpoloženje vlagateljev deloma vpliva potrditev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da namerava nadaljevati nižanje davkov. To bi spodbudilo dodatno rast dobičkov ameriških podjetij. Deloma pa rast temelji na pričakovanjih, da bomo morda med letom priča bolj trdnemu okrevanju gospodarstev in bolj zdravi ravni inflacije.

Poleg tega nekatere investicijske banke pričakujejo, da bo Trump ublažil predpise, uvedene po finančni krizi leta 2008. Ali se bodo pričakovanja uresničila, bomo videli šele med letom, opozarjajo analitiki.

Indeksi v položajih, kjer še nikoli niso bili

"Morebitna negativna presenečenja Donalda Trumpa pri izvajanju ukrepov bi lahko na trge vnesla manjšo negotovost. Menim, da se ameriškemu predsedniku pripisuje prevelik pomen. Ključno je torej dogajanje v gospodarstvu, kjer so smernice dobre. Rast na borzah ima tako po našem mnenju dovolj trdne temelje," pojasnjuje vodja analiz v družbi NLB Skladi Marko Bombač.

"V medijih se glede na dolžino zadnje ekspanzije v ZDA veliko govori o tem, da se zdaj pa že približuje čas za novo recesijo. Po eni strani gre res za eno od najdaljših povojnih ekspanzij, a je tokratna bistveno počasnejša od povprečne," hitro rast ameriških borznih indeksov pojasnjuje Marko Bombač iz NLB Skladov. Foto: Bor Slana "Gre za zavajajoč občutek, na katerega vplivata Trumpov učinek in pričakovanje dviga obrestnih mer v ZDA. Hitro rast poganjata tudi pomanjkanje alternativnih naložb v smislu donosnih obveznic in evforija preteklih donosov. Indeksi so se znašli v položaju, kjer še nikoli niso bili, zato je napovedovanje prihodnosti iz tehničnega vidika zelo težavno," pojasnjuje upravljavec skladov pri Numerica Partners Branko Železnik.

Glavni ekonomist Skupine Alta Sašo Stanovnik pa poudarja, da je bilo veliko analitikov, upravljavcev in vlagateljev zadnja leta precej zadržanih pri napovedih, saj so bila nenehno na vidiku večja tveganja, kot sta brexit in Trumpova zmaga.

Brexit in zmaga Donalda Trumpa nista zamajala borznih trgov, ti so še naprej rasli. Foto: Reuters

"Toda tudi zaradi ekspanzivnosti centralnih bank se bojazni večinoma niso uresničile, trgi pa so še naprej rasli. Zato je mogoče, da vse več vlagateljev po svoje zdaj lovi donose, saj so spoznali, da so bili zadnja leta premalo investirani," o vzrokih za naglo rast borznih trgov razmišlja Stanovnik.

O balonu še ne moremo govoriti

Ameriške delnice so danes po večini kazalnikov razmeroma visoko vrednotene oziroma so celo med dražjimi v zgodovini, ne moremo pa še govoriti o balonu. Železnik zato večje rasti v prihodnje ne pričakuje, tudi če se bodo vsa pričakovanja uresničila. "Letos bi se lahko uresničil pregovor Sell in may and go away (Prodaj maja in se vrni novembra, op. p.), zato vlagateljem pred poletjem svetujem razmislek o unovčevanju dobičkov," napoveduje.

"Letos bi se lahko uresničil pregovor Sell in may and go away (Prodaj maja in se vrni novembra, op. p.), zato vlagateljem pred poletjem svetujem razmislek o unovčevanju dobičkov," napoveduje Branko Železnik iz podjetja Numerica Partners. Foto: Bojan Puhek

Stanovnik opozarja, da bi lahko bile težave precejšnje, če se uresniči kak od scenarijev, ko dobički začnejo upadati. Ali zaradi ponovne ohladitve potrošnikov ali zaradi močnih inflacijskih in plačnih pritiskov. "V tem primeru bi bila korekcija trga neizbežna. Vlagateljem v ameriške delnice, svetujem previdnost in pripravljenost na unovčevanje položajev," pravi Stanovnik.

Bombač meni, da je ob zgodovinsko visokih maržah ameriških družb, na katere bosta pritiskala močnejši dolar in hitra rast plač, potencial za rast dobičkov omejen. Ob vsem navedenem so v NLB Skladih znotraj razvitih trgov ameriškim delnicam podpovprečno naklonjeni. V prihodnjih 10 letih pričakujejo med štiri- in petodstotno letno nominalno donosnost ameriških delnic, kar je znatno pod zgodovinskim povprečjem.

Ena od najdaljših povojnih ekspanzij, a bistveno počasnejša od povprečne

V medijih se glede na dolžino zadnje ekspanzije v ZDA veliko govori o tem, da se zdaj pa že približuje čas za novo recesijo. "Po eni strani gre res za eno od najdaljših povojnih ekspanzij, a je tokratna bistveno počasnejša od povprečne. Tako je realni BDP na prebivalca v ZDA v povprečni ekspanziji zrasel za približno 17 odstotkov, v tokratni pa je največje svetovno gospodarstvo, kljub temu da gre za eno od najdaljših povojnih ekspanzij, zraslo šele za dobrih 10 odstotkov. Počasna ekspanzija hkrati pomeni, da v tokratnem ciklu ni bilo pretirane posojilne ekspanzije ter s tem napihovanj raznih balonov in rasti slabih naložb. Posledično pričakujemo, da se bo okrevanje ameriškega in tudi globalnega gospodarstva nadaljevalo tudi v letu 2017," napoveduje vodja analiz v NLB Skladih.

Hitra rast ameriških indeksov vpliva na pozitivno razpoloženje tudi preostalih borznih trgov. Geografsko gledano je med trgi precejšna korelacija. Optimizem iz ZDA se običajno preseli tudi na preostale trge, a z drugačno intenzivnostjo. Trenutno so vrednotenja na hitro rastočih trgih bistveno bolj ugodna, zato bi bilo smiselno vlagati na te trge, svetuje Železnik. Evropa ima po njegovih besedah preveč svojih težav, zato bodo evropske borze bolj kot ne stagnirale. "Optimističen ostajam pri globalnih naložbah v energetiko in surovine, tudi zlato in srebro bi morala rasti, kar je sicer v nasprotju z rastjo delniških trgov," napoveduje.

V družbi NLB Skladi pričakujejo okrepitev globalne gospodarske rasti, posebno v razvitem svetu, pri čemer bodo pomembnejše centralne banke po svetu v splošnem, z izjemo ZDA, ohranile ohlapno denarno politiko. Posledično pričakujejo, da bodo vlagatelji donose iskali v bolj tveganih delniških naložbah. Po njihovem najverjetnejšem scenariju bo globalna rast delniških tečajev, vključujoč dividende in v evrih, znašala okoli sedem odstotkov.

"Veliko vlagateljev je bila zadnja leta pri optimizmu precej zadržanih, saj so bila nenehno na vidiku večja tveganja. Ta se večinoma niso uresničila, trgi pa so še naprej rasli. Zato je mogoče, da vse več vlagateljev po svoje zdaj lovi donose, saj so spoznali, da so bili zadnja leta premalo investirani," o vzrokih za naglo rast borznih trgov razmišlja Sašo Stanovnik. Foto: Bor Slana Ali bi že v nekaj letih S & P 500 lahko dosegel tri tisoč točk? Stanovnik odgovarja, da na trgih ni nič nemogočega. V ozadju vrednotenj in analiz je pogosto domneva o racionalnosti vlagateljev, kar morda dolgoročno tudi velja. Sicer pa so na trgu močan dejavnik človeška čustva: pesimizem ali optimizem, pohlep in strah.

Pretiranemu optimizmu bo sledila močna korekcija

Povprečen letni donos S & P 500 je od leta 1927 do zdaj znašal 5,6 odstotka, 10-letno drseče povprečje letnih donosov se večino časa giblje med nič in 12 odstotki, trenutno pa znaša 4,7 odstotka, ponazori Stanovnik. 

"Če bi aplicirali povprečni donos na 31. 12. 2016, bi torej moral znašati indeks konec leta 2019 2.600 indeksnih točk. Toda trg ne gre po linearni poti. Sami bi bolj pričakovali, da bi lahko neko obdobje (morda pol leta, morda še kako leto več) trgi močneje oziroma nadpovprečno rasti zaradi zgoraj navedenih pričakovanj, ko pa bo optimizem postal pretiran in bodo sledila razočaranja, pa bo sledila močna korekcija," še opozarja Stanovnik.

Tudi Bombač ne verjame v skorajšnjo novo zgodovinsko vrednost ameriškega indeksa, ki pomeni več kot polovico svetovne tržne kapitalizacije. "Ker S & P 500 ne upošteva reinvesticije dividend, je meja tri tisoč točk leta 2019 precej optimistična, saj predpostavlja 30-odstotno rast tečajev, brez upoštevanja dividend. Bolj realno se nam zdi, da bo ta meja presežena čez 10 let. Sicer pa pretekla nominalna letna donosnost ameriških delnic znaša okoli devet odstotkov, kar pomeni, da se je naložba v ameriške delnice v preteklosti, upoštevaje reinvesticijo dividend, podvojila približno vsakih osem let," je sklenil Bombač.