Kaj je Alenka Bratušek obljubila Bruslju? In kako se izvleči iz tega?

V nadzornem svetu Nove Ljubljanske banke (NLB) bi sedeli le še nepolitični strokovnjaki. Banka bi še naprej poslovala pod pogoji, določenimi v načrtu prestrukturiranja. Do leta 2020 bi zmanjševala bilančno vsoto in znova poskušala prodati NLB Leasing.  

To je po naših informacijah ponudba, s katero je ministrica za finance Mateja Vraničar Erman danes prišla v Bruselj, kjer se je srečala z evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager. Glavna tema sestanka je bila možnost podaljšanja roka za prodajo NLB do leta 2020. 

Foto: Reuters A pot do tja bo očitno še trajala nekaj časa. Slovenija in Evropska komisija se bosta namreč najprej posvetili "rešitvam za minimiziranje vprašanja prenesenih vlog hrvaških varčevalcev na prodajno ceno za NLB". 

Kot smo že poročali, gre za vprašanje deviznih vlog 76 tisoč hrvaških varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke (LB), ki sega v prvo polovico devetdesetih let prejšnjega stoletja. Te vloge je Hrvaška ob osamosvojitvi prevzela v svoj javni dolg. Nato pa sta Privredna banka Zagreb (PBZ) in Zagrebačka banka v imenu hrvaške države proti NLB in Ljubljanski banki (LB) začeli vlagati tožbe na sodišča na Hrvaškem, s katerimi sta zahtevali vrnitev tega denarja.

Šele potem se bosta obe strani dogovorili o nadaljnjih korakih. Pogovori na tehnični ravni sicer trajajo že več tednov, ministrico pa "konstruktivni dialog veseli". Po nekaterih informacijah naj bi bili v Bruslju načeloma naklonjeni podaljšanju roka, a pod strogo določenimi pogoji.

Kaj želi Bruselj

Evropska komisija naj bi tako zagotovo vztrajala pri nadaljnjem krčenju NLB. Na mizi naj bi bilo zaprtje dodatnih menda 20 poslovalnic. Temu naj bi slovenska stran nasprotovala, saj želi odločitev o tem prepustiti upravi banke, ki jo trenutno vodi Blaž Brodnjak. 

NLB vodi Blaž Brodnjak Foto: STA , Toda na ministrstvu za finance so pripravljeni popustiti pri nadzornikih banke. 

Do zdaj so zaveze predvidevale, da mora imeti nadzorni svet NLB najmanj dve tretjini strokovnjakov, ki dve leti pred tem niso bili zaposleni v slovenski vladi ali pa so imeli v tem času vodstveno ali izvršno funkcijo v kateri od političnih strank. Po novem je država pripravljena sprejeti, da bodo morali ta kriterij izpolnjevati vsi nadzorniki banke. 

Kaj ponuja Slovenija

Kot smo neuradno izvedeli, je ena od možnost, ki jo ponuja Slovenija, tudi takojšnja odprodaja dodatnih naložb NLB, natančneje NLB Leasinga.

To družbo je banka kot nestrateško naložbo prodajala že lani. Čeprav se je za nakup zanimalo več resnih morebitnih kandidatov, se v NLB za prodajo niso odločili. Maja letos, ko se je vladi Mira Cerarja z Brusljem uspelo dogovoriti o postopni prodaji NLB prek prve javne prodaje delnic (IPO), so prodajo NLB Leasinga dokončno zaustavili. 

Eno od pomembnejših pogajalskih orožij Slovenije naj bi bilo tudi poudarjanje, da prestrukturiranje NLB teče uspešno, kar je vidno tudi v njenih rezultatih. Lani je tretjič zapored ustvarila dobiček, in to v vrednosti 110 milijonov evrov. V slabih štirih letih pa je NLB na ravni matične banke delež slabih posojil – seveda s pomočjo države, ki je prav za ta namen ustanovila Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) – znižala z 21,2 na 11,9 odstotka, na ravni skupine pa s 25,1 na 13,8 odstotka.

Slovenska stran je sicer v preteklosti večkrat prosila, da tako imenovani kompenzacijski ukrepi, ki bi jih dobila v zameno za podaljšanje roka prodaje, ne bi škodovali poslovanju banke. Eden od teh predvidenih ukrepov je podaljšanje prepovedi prevzemov in nakupov, ki za NLB velja od leta 2013.

Preberite več:

Nadzorniki SDH niso izdali soglasja razpona ponudbene cene za delnico NLB 

Želite zaslužiti 35 tisoč evrov? Postanite nadzornik NLB!

Pogaja se ministrica, ki se pri NLB ni strinjala z vlado

Kot je znano, je vlada Mira Cerarja junija zaustavila načrtovano prodajo 50 odstotkov banke v IPO. Tako se je odločila, ker ni bila zadovoljna z razponom ponudbene cene za delnico (med 55 in 71 evrov). Kot glavni argument je navedla tveganje zaradi prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem. 

Mateja Vraničar Erman, ministrica za finance Foto: STA , S tem se ni strinjala Vraničar-Ermanova, Cerarju je ponudila odstop. Predsednik vlade ga ni sprejel, ministrico za finance pa je poslal na pogovore v Bruselj.

Grožnja: prodaja hčera pod ceno

S podaljšanjem roka prodaje bi se Slovenija izognila morebitnim sankcijam, ki izhajajo iz odločbe Evropske komisije. Ena od njih je prodaja hčerinskih družb NLB na Balkanu. Vodil bi jo nekakšen prisilni upravitelj, ki bi ga predlagala Slovenija, potrdil pa Bruselj. Po naših podatkih bi lahko banke prodal po vrednosti, najmanj enaki 0,75 knjigovodske vrednosti. 

Temu se želijo v NLB na vsak način izogniti. Gre namreč za hčerinske banke v Beogradu, Podgorici, Banjaluki, Sarajevu, Prištini in Skopju, ki so zelo pomembne za poslovanje skupine. Lani so skupaj ustvarile dobrih 67 milijonov evrov dobička. Vse naštete banke rastejo. Samo NLB Tutunska banka v Skopju je lani ustvarila 25 milijonov evrov dobička, kar je 11 milijonov evrov več kot leta 2015.

Kaj sta zamolčala Bratuškova in Čufer

Kaj vse so določale zaveze, ki jih je vlada Alenke Bratušek leta 2013 dala Evropski komisiji v postopku odobritve državne pomoči Novi Ljubljanski banki (NLB), sicer nikoli ni bilo javno znano. 

Vlada, ki jo je vodila Alenka Bratušek, na položaju ministra za finance pa je bil Uroš Čufer, je v Bruslju privolila v pogoje, ki so NLB skoraj povsem zvezali roke pri nadaljnjem poslovanju. Foto: STA , Ključne podatke o tem, za koliko se mora skrčiti banka, v katerih panogah in pod kakšnimi pogoji lahko odobrava nova posojila, sta Evropska komisija in ministrstvo za finance označila za zaupne. V javno objavljeni odločbi so prikriti.

Zakaj takšna skrivnost, morda ni težko sklepati. Podatki, ki smo jih v zadnjih mesecih pridobili na Siol.net, namreč dokončno potrjujejo tisto, o čemer se je neuradno govorilo že vrsto let: da je vlada, ki jo je takrat vodila Alenka Bratušek, na položaju ministra za finance pa je bil Uroš Čufer, leta 2013 v Bruslju privolila v pogoje, ki so NLB skoraj povsem zvezali roke pri nadaljnjem poslovanju.

Razkrivamo zaveze pri kreditiranju 

Nova posojila lahko tako NLB od leta 2013 odobrava le pod posebnimi pogoji, in to zgolj podjetjem, ki imajo sedež v Sloveniji. Pri tem so pogoji iz leta v leto ostrejši. 

Še leta 2014, ko se je Slovenija počasi pobirala iz recesije, je morala banka pri vsakem novem posojilu, ki ga je odobrila, ustvariti najmanj sedemodstotni donos na kapital. Leta 2015 je predpisani donos znašal osem, leta 2016 pa že devet odstotkov. 

Z vsakim posojilom, ki ga je ali ga še bo odobrila letos, pa mora NLB po odločbi ustvariti kar desetodstotni donos na kapital. 

Čeprav lahko banka po odločbi v donos prišteva tudi prihodke od obresti, provizijo in prihodke iz drugih produktov, ki jih ponuja, gre za pogoj, ki lahko v obdobju razcveta gospodarstva in rekordnih nizkih obrestnih merah pomeni veliko oviro v boju na trgu. Višji zahtevani donos namreč pomeni tudi višjo obrestno mero odobrenega posojila. To tudi pomeni, da lahko NLB v resnici kreditira le najbolje stoječe stranke, ki že tako nimajo težav pri dostopu do finančnih virov.

Kaj se zgodi, če NLB ne izpolni zavez

Na to so v poročilu za lansko leto opozorili tudi v NLB. Navedli so, da so bila merila določena v zaostrenih razmerah leta 2013, do takrat pa so se razmere na finančnih trgih bistveno izboljšale. 

Foto: Matej Leskovšek V banki morajo sicer o vsakem posojilu, ki ne izpolnjuje pogoja zahtevane donosnosti, o tem podrobneje poročati posebnemu skrbniku-opazovalcu, zadolženemu za spremljanje zavez. Gre za družbo KPMG, ki bo za to med letoma 2014 in 2018 skupaj prejela 650 tisoč evrov.

Sogovorniki iz bančnih krogov poudarjajo, da poskušajo na NLB te pogoje obiti na različne načine. Na primer tako, da donosnost posla s posamezno stranko izboljšajo s tem, da ta na banko prenese vse poslovanje in jamstva.

Kaj je Bruselj še naložil NLB

A to je bil le vrh ledene gore strogih zavez. Te so banki naložile še:

• da lahko tudi posojila podjetjem v težavah podaljšajo le pod istimi pogoji, ki veljajo pri odobravanju novih posojil, torej z istim zahtevanim donosom na kapital. Gre za pogoj, ki je močno otežil in zavlekel sanacijo marsikaterega slovenskega podjetja. Hkrati je NLB močno znižal manevrski prostor v pogajanjih o prodaji terjatev do teh podjetij tujim finančnim skladom;
• da mora skoraj povsem ustaviti kreditiranje finančnih holdingov, prometno-logistične dejavnosti in gradbeništva, po naših podatkih je morala izpostavljenost do podjetij iz teh panog znižati za 80 odstotkov;
• zaprtje več poslovalnic in podružnice v Trstu;
• odprodajo naložb, ki ne veljajo za strateške. Mednje spadajo vse lizinške in faktoring družbe v tujini, nepremičninske družbe v Sarajevu, Podgorici, Beogradu in Budvi, različni deleži v podjetjih …

Zato se je poslovanje banke zelo skrčilo. Posojila nebančnemu sektorju, ki so leta 2014 znašala 5,7 milijarde evrov, so lani upadla pod pet milijard evrov. NLB je lani glede na bilančno vsoto obvladovala 23,7-odstotni tržni delež.