"Izstop Grčije bi imel posledice tudi za države brez evra"

Ob tem Papademos opozarja, da bi imel izstop Grčije posledice tudi za države brez evra. Po njegovih besedah si je scenarij, po katerem bi Grčija opustila skupno evropsko valuto, težko zamišljati, nezaželen pa je tako s strani Grčije kot drugih držav. "Kljub temu ni mogoče zanemariti postopkov, ki kažejo na pripravo zamejitev potencialnih posledic grškega izstopa iz območja evra," je dejal v intervjuju za Wall Street Journal.

Zaradi izstopa Grčije med 500 in 3000 milijardami evrov stroškov Nekdanji grški premier je v prvih javnih izjavah po predaji oblasti izrazil bojazen, da bi imela opustitev evra za Grčijo katastrofalne gospodarske posledice. Kot je navedel, bi se lahko celoten strošek, do katerega bi prišlo ob grškem izstopu iz območja evra, gibal med 500 in 3000 milijardami evrov. Ta ocena sicer upošteva vpliv na kapitalske trge, posledice za druge države in škodo za realno gospodarstvo.

"Lahko bi prišlo tudi do 50-odstotne inflacije" "Nekateri izračuni, ki sem jih videl, kažejo, da da bi lahko prišlo do 30- ali celo 50-odstotne inflacije," je opozoril.

Evropa naj bi se pripravljala na scenarij vrnitve Grčije k drahmi ECB in Bundesbank naj bi medtem že vzpostavili skupini za pripravo na morebitno vrnitev Grčije k drahmi. V IMF medtem opozarjajo, da bi izstop Grčije iz evrskega območja prinesel tveganje za "okužbo".

Nemški tednik Die Zeit je poročal, da je Evropska centralna banka (ECB) oblikovala krizno skupino, ki naj bi poskrbela za priprave na morebitni izstop Grčije iz območja evra. Po navedbah tednika skupino vodi član izvršilnega odbora ECB Jörg Asmussen. Podobno skupino naj bi vzpostavila tudi nemška centralna banka Bundesbank. Ne v evropski ne v nemški centralni banki sicer teh informacij niso želeli komentirati.

Lagardova: Grški izstop predstavljal tveganje za okužbo Oglasila se je tudi prva dama Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde, ki je opozorila, da bi grški izstop iz monetarne unije predstavljal tveganje za "okužbo".

Lagardova se namreč boji, da bi se zaradi takšnega razvoja dogodkov v podobnem položaju kot Grčija znašle tudi evrske države, ki si želijo ostati v monetarni uniji in za to sprejemajo tudi ustrezne ukrepe. Kot je v tej luči poudarila v pogovoru za radio BBC, vrnitev Grčije k drahmi "zagotovo ni najboljša možnost".

Banke naj bi denar dobile v prihodnjih dneh Štiri največje grške banke, in sicer National Bank of Greece, Eurobank, Alpha Bank in Bank of Piraeus, bodo sicer od začasnega sklada za zaščito evra (EFSF) danes prejele 18 milijard evrov sredstev. Nek bančni vir pa je medtem izdal, da bodo neimenovane grške banke sredstva prejele v prihodnjih dneh. Dokapitalizacija je sestavni del 30 milijard evrov vrednega svežnja pomoči, ki naj bi grškim zasebnim posojilodajalcem pomagal prebroditi delni odpis grškega dolga.

V okviru drugega programa pomoči so namreč Atene minuli mesec izpeljale obsežno zamenjavo državnih dolžniških vrednostnih papirjev. Po nekaterih ocenah so grške zasebne banke na ta račun izgubile okoli 70 odstotkov nominalne vrednosti svojega portfelja grških državnih obveznic in zato zdaj nujno potrebujejo sveža sredstva. Proces dokapitalizacije naj bi bil zaključen septembra.

Varčevalci se bojijo ponovne vrnitve k drahmi Do dokapitalizacije bank prihaja, potem ko je Grčijo zajela velika politična negotovost. Ta je posledica majskih predčasnih parlamentarnih volitev, ki so pokazale na veliko nasprotovanje Grkov varčevalnim ukrepom, h katerim so se Atene zavezale v zameno za finančno pomoč držav z evrom in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Politična negotovost ima za posledico tudi dvige depozitov z računov pri grških bankah. Varčevalci se namreč bojijo ponovne vrnitve k drahmi.