Slovenija zna
Sobota, 7. 3. 2020, 10.00
4 leta, 8 mesecev
Izjemen dosežek mladega slovenskega podjetnika
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,12
5
Ste vedeli, da je najlažje kolo na svetu izdelal Slovenec? Cestno kolo iz karbonskih vlaken, ki tehta slabe štiri kilograme, je najnovejši dosežek mladega podjetja Berk Composites pod vodstvom Jureta Berka.
Jure Berk je mladi slovenski inovator in podjetnik, ki se lahko pohvali že z več odmevnimi projekti. Tokrat mu je uspelo izdelati najlažje kolo na svetu. Testirano je na nemškem inštitutu za kakovost Zedler, kjer so prejeli certifikat ISO ter potrditev, da je izdelek varen, dober in primeren za vsakodnevno uporabo.
Teža celotnega kolesa znaša 3.986 gramov, kar je slabe tri kilograme manj od koles, ki jih uporabljajo profesionalni cestni kolesarji. Berk je še bolj ponosen na peresno lahek okvir kolesa, ki skupaj s sedežem tehta 632 gramov, brez njega pa le pol kilograma. To je približno toliko, kot tehta pollitrska plastenka vode.
Nekdanji kolesar, ki je nastopil tudi na dirki Po Sloveniji
27-letni Domžalčan je nekdanji cestni kolesar ljubljanske ekipe Radenska Rog, s katero je med drugim leta 2011 nastopil na dirki Po Sloveniji. Po končani tekmovalni karieri je ohranil ljubezen do kolesarskega športa in se podal v podjetniške vode.
Pri 19 letih je začel v domači garaži, z njegovimi prvimi izboljšavami kolesa pa je Britanec Bradley Wiggins leta 2012 slavil zmago na Dirki po Franciji. Leto kasneje si je tudi po zaslugi Wigginsa z blagovno znamko Berk Composites začel utiral pot na zahteven in izjemno konkurenčen trg kolesarske industrije.
Jure Berk je pri 19 letih začel v domači garaži, z njegovimi prvimi izboljšavami kolesa pa je Britanec Bradley Wiggins leta 2012 slavil zmago na Dirki po Franciji.
Prav nekdanja športna pot je bila zanj velika priložnost, da je lažje vzpostavil stik s profesionalnimi kolesarskimi ekipami. "Gre za veliko družino, kjer se vsi poznajo med seboj. Kot nekdanji kolesar natančno poznam ustroj panoge in se zato s trenerji, mehaniki, športnimi direktorji, maserji lahko bistveno lažje pogovarjam. Težko bi bil, na primer, tako uspešen pri prodaji hokejskih palic," svojo nepredstavljivo prednost opisuje Berk.
Z unikatnimi in ročno izdelanimi izdelki iz kompozitnih materialov jim je uspelo prepričati številne svetovne profesionalne kolesarske ekipe. Nekateri so do njih prišli tudi sami. Zaupajo jim moštva Jumbo Visma, Sky, Israel Cycling Academy, Ljubljana Gusto Santic, Colnago …
Z njimi sodelujejo predvsem pri razvoju komponent, ki so v sodelovanju z njihovimi uradnimi opremljevalci narejene po meri oziroma butično. Prav hitra prilagodljivost je zaradi majhnosti podjetja njihova velika prednost. Prototip lahko na primer naredijo bistveno hitreje kot veliki opremljevalci, ki imajo proizvodnjo večinoma v Aziji.
Po svetu znani predvsem po ultralahkih sedežih
Glavna dejavnost podjetja z osmimi zaposlenimi je danes butična izdelava ultralahkih kolesarskih sedežev iz karbonskih vlaken. Po njih so tudi najbolj znani v svetu. Uporabljajo jih nekateri profesionalni kolesarji, a zaradi velikih ekipnih sponzorjev njihovega imena ne smejo uporabljati. Poleg sedežev proizvajajo in razvijajo druge kolesarske komponente, kot so sedežne opore, krmila, čevlji, nosilci za štartne številke … Z njihovimi kolesarskimi čevlji je slovenski kolesar Tadej Pogačar na lanski Vuelti osvojil tretje mesto.
"Tega izdelka verjetno nikoli ne bomo uradno začeli tržiti, saj bi nepredstavljivo visoka cena povzročala zgražanje. Dokazali pa smo, da je kaj takšnega vendarle mogoče izpeljati," pojasnjuje Berk.
Ekipa Berk Composites je s projektom peresno lahkega kolesarskega okvirja dokazala, kaj vse je mogoče narediti, če ni stroškovno omejena. Veliki proizvajalci namreč po Berkovih besedah gledajo na vsak vložen evro, zato se v nepredstavljivo drage projekte sploh ne spuščajo.
Na vprašanje, kaj jim je predstavljalo največji izziv, Berk odgovori: "Predraga izdelava. Tega izdelka verjetno nikoli ne bomo uradno začeli tržiti, saj bi nepredstavljivo visoka cena povzročala zgražanje. Dokazali pa smo, da je kaj takšnega vendarle mogoče izpeljati."
Zavezati so se morali, da karbonskih vlaken ne bodo uporabili za vojaške namene
Za izdelavo so uporabili najvišjo modulacijo karbonskih vlaken, ki se uporabljajo v vojaški industriji in so na trgu težko dostopna. Predvsem pa izjemno draga. Ob nakupu so se morali celo zavezati, da materiala ne bodo uporabili v vojaške namene. Posledično se cena takšnega okvirja povzpne do deset tisoč evrov, v celoti opremljeno kolo pa stane še enkrat toliko.
Berk pojasnjuje, da se kolesarska industrija trenutno bolj kot na težo okvirjev osredotoča na aerodinamiko, diskaste zavore … Trenutno je na trgu mogoče kupiti kolesa, težka okoli 5,5 kilograma, pa še teh ni veliko oziroma so za večino predraga.
Kolesarska industrija se po Berkovih besedah trenutno bolj kot na težo okvirjev osredotoča na aerodinamiko, diskaste zavore ...
Najnovejšega izdelka načeloma ne bodo dali na trg, čeprav bi se zanj verjetno našel tudi kakšen kupec. Berk poudarja, da bi takšno kolo sicer profesionalnim kolesarjem precej olajšalo delo, a jim žal ne pomaga, saj po pravilih Mednarodne kolesarske zveze (UCI) kolesa ne smejo biti lažja od 6,8 kilograma. Berku se zdi ta omejitev nepotrebna. Standardi testiranja so namreč zelo zahtevni, tako da ne vidi razloga za omejevanje teže, če nekomu uspe narediti komponento, ki vse skupaj prestane. Prepričan je, da bi tekmovalci v prihodnosti lahko varno vozili kolesa, ki bi bila težka okoli pet kilogramov.
Rekreativnim kolesarskim navdušencem pa bi takšno kolo bolj kot prednost predstavljalo velik užitek in prestiž.
5