Sreda, 20. 11. 2019, 19.16
5 let
Na vrhu gospodarstvenikov pozivi k sodelovanju za razvoj
"Iz evropskega bolnika smo se prelevili v uspešno gospodarstvo"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,62
11
Na današnjem 14. vrhu slovenskega gospodarstva je bilo ob izrazih zadovoljstva nad dosežki gospodarstva v zadnjih letih mogoče slišati tudi pozive k sodelovanju pri iskanju odgovorov na preostale razvojne izzive. Predsednik GZS Boštjan Gorjup govori o koaliciji za prihodnost Slovenije, k delovanju z roko v roki poziva tudi premier Marjan Šarec.
"Slovenija gre naprej," je na slogan letošnjega vrha gospodarstva, ki so ga pripravili v Ljubljani, spomnil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Boštjan Gorjup. S tem po njegovih besedah v zbornici utrjujejo zavest, da gospodarstveniki verjamejo v svoje sposobnosti in vidijo številne priložnosti za razvoj.
Iz bolnika v eno od najbolj dinamičnih in uspešnih gospodarstev
V zadnjih letih slovensko gospodarstvo po Gorjupovih besedah dosega zelo dobre rezultate. Rastejo BDP, izvoz, dodana vrednost in naložbe, knjige naročil so polne. V desetletju smo se iz enega večjih evropskih bolnikov prelevili v eno od najbolj dinamičnih in uspešnih gospodarstev, je ugotavljal prvi mož zbornice.
Odprta vprašanja lahko rešijo le vsi socialni partnerji skupaj
Ostaja pa še precej odprtih razvojnih vprašanj in izzivov, ki pa jih, tako meni Gorjup, lahko rešijo le vsi socialni partnerji skupaj. GZS zato po njegovih zagotovilih vlaga velike napore v oblikovanje sprejemljivega, a tudi ambicioznega socialnega sporazuma, ki ga kljub napovedim še ni bilo. Gorjup verjame tudi, da so skupaj socialni partnerji sposobni oblikovati koalicijo za trajnostni razvoj države.
Japonski koncept družbe 5.0
Pri tem na zbornici japonski koncept družbe 5.0, v kateri se tehnološki napredek uporablja za dvig kakovosti življenja, vidijo kot način uresničitve sanj, da postane Slovenija ena od najbolj razvitih držav na svetu. Gospodarstveniki zato ponujajo roko "za koalicijo za prihodnost Slovenije", za družbo trajnostnega razvoja, za Slovenijo 5.0, je sklenil.
Šarec: Država smo mi vsi
Gospodarstvenike je nagovoril tudi premier Marjan Šarec. Spomnil je, da se je s predstavniki gospodarstva letos že velikokrat srečal, kar po njegovem dokazuje, da želi vlada sodelovati in uresničevati slogan Slovenija gre naprej.
Država, tako meni Šarec, ni kak abstrakten pojem, kot si nekateri predstavljajo. Država ni nekaj, kar jemlje in ne daje, kar nalaga davke. "Država smo mi vsi," je znova spomnil premier. Ob tem je ponovil, da sta pomembna tako gospodarstvo kot javni sektor.
Opozoril je na pogoste očitke, da politika ne razume gospodarstva. "Razumeti moramo drug drugega," je gospodarstvenikom na srce položil predsednik vlade in spomnil, da je vlada letos v celoti razbremenila regres in da so sprejete tudi nadaljnje davčne spremembe. Vlada je po Šarčevih besedah tudi s tem poskušala spodbuditi domačo potrošnjo, a ta nikoli ne bo mogla nadomestiti izvoza, kjer pa ohladitev zagotovo prihaja.
"Želeli smo spodbuditi rast, a jo je Banka Slovenije takoj izničila"
Želeli smo spodbuditi rast, a jo je Banka Slovenije z zaostritvijo posojilnih standardov takoj izničila, je bil do bančnega nadzornika vnovič kritičen Šarec. "Ta ukrep zagotovo ni dober," je dodal in podčrtal, da bi morale institucije, ki imajo vpliv na ekonomsko politiko in življenje ljudi, delovati z roko v roki.
"Samo sodelovanje prinese uspeh"
"Ne želim biti odvetnik ne vlade, ne politike, ne koga drugega, želim povedati, da smo vsi odgovorni," je dodal. "Vsi moramo prispevati delež k tej državi, vsi se moramo truditi na vseh področjih, da drug drugemu lajšamo delo in vsakdanje življenje," je poudaril. "Samo sodelovanje prinese uspeh," je sklenil in izrazil še upanje, da bo tudi gospodarstvo s svojimi pogledi pripomoglo k uspehu slovenskega predsedovanja EU leta 2021.
Sonja Šmuc: Slovenija zaostaja za povprečjem EU
Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc je spomnila na cilje iz razvojnega partnerstva treh generacij 2018-2025, ki so doseči 50 milijard izvoza, 60 tisoč evrov povprečne dodane vrednosti na zaposlenega in dva tisoč evrov povprečne bruto plače.
Ugotovila je, da je v zadnjih letih slovensko gospodarstvo doseglo veliko. Od 2009 so podjetja prodajo in dodano vrednost povečala za okoli polovico, izvoz se je več kot podvojil in se bo 50 milijardam po napovedih približal že v letu 2021, povprečna bruto plača je šla navzgor za približno tretjino, zadolženost podjetij se je močno znižala in je globoko pod povprečjem v EU.
Gospodarska rast je za dve tretjini višja od rasti v EU, javni dolg v deležu od BDP upada, produktivnost je tudi pomembno rasla, a ostaja velik izziv, saj Slovenija še naprej zaostaja za povprečjem EU, plače pa že prehitevajo rast produktivnosti, je naštela.
Navedla je tudi rekordno število delovnih mest in upad brezposelnosti, opozorila pa je, da je še vedno več kot 70 tisoč brezposelnih, veliko od njih pa jih je dolgotrajno in strukturno brezposelnih.
"Očitno smo dosegli novo raven strukturne brezposelnosti," je dodala in se s precej bojazni vprašala, kako bo na trg dela vplivala dodatna rast minimalne plače. Opozorila je tudi na rast socialnih transferjev v obdobju najbolj dinamične gospodarske rasti.
Med izzivi je naštela še krepitev naložb, ki kljub nizki zadolženosti in veliki posojilni sposobnosti podjetij ostajajo pod dolgoletnim povprečjem, kar ni dober temelj za nadaljnjo rast. Veliko prostora za rast je po njenih besedah tudi pri izdatkih za raziskave in razvoj, inoviranju in digitalizaciji gospodarstva in družbe kot celote. "Več moramo vlagati v človeški kapital," je dejala.
Gospodarstvo si želi tudi boljše umeščanje projektov v prostor, boljše ravnanje z odpadki, izboljševanje infrastrukture, ukrepe za energetski prehod, uvedbo dualnega izobraževanja, bolj učinkovit javni sektor in boljše korporativno upravljanje.
11