Islandija in Slovenija iščeta gospodarske priložnosti v majhnosti

V tem okviru vidita priložnost za okrepitev gospodarskega sodelovanja med državama in za skupni nastop na tretjih trgih.

Državi zgledno sodelujeta že 20 let Türk je spomnil, da državi politično zgledno sodelujeta že 20 let in sta tako postavili obetaven in dober okvir, ki pa ga je treba sedaj napolniti z ambicijo in podjetniškim duhom. Islandci so po njegovih besedah na številnih področjih to že dokazali.

Slovenija kljub slovesu uspešne tranzicijske države prehoda po njegovih besedah še ni dokončno opravila in mora zagotoviti večjo konkurenčnost svojega gospodarstva ter podjetnikom omogočiti večjo podporo njihovim ambicijam.

Priložnosti za sodelovanje z Islandijo vidi v sodelovanju pri razvoju geotermalne energije v Sloveniji in širše v srednjeevropski regiji, na določenih področjih gradbeništva, v farmaciji in zdravstvu ter v drugih sektorjih. Predvsem pa je prepričan, da je treba razumeti duh današnjega časa, ki terja iskanje novega prostora za razvoj in širitev gospodarstva.

"Čas je zrel, da državi naredita korak naprej" Grimsson je medtem pojasnil, da sta se začeli Slovenija in Islandija o poglobitvi gospodarskega sodelovanja pogovarjati že pred osmimi leti ob njegovem obisku v Sloveniji, a se vmes menjava ni bistveno okrepila. Prepričan je, da je sedaj čas zrel, da državi naredita korak naprej.

Tako kot že ob svojem obisku v Sloveniji je Grimsson tudi tokrat izpostavil številne priložnosti, ki se malim državam in gospodarstvom, kot sta islandsko in slovensko, odpirajo v globalizirani ekonomiji. Ta dovoljuje podjetjem iz malih držav, da se uveljavijo na področjih, kot so informacijska tehnologija, različne oblike kreativnih panog, okoljske in energetske tehnologije, farmacija ter tudi v finančnem sektorju.

Čeprav se je islandski finančni sistem zaradi prenapihnjenosti, slabih naložb in prevelikega finančnega vzvoda pred dvema letoma in pol sesul, pa je bil njegov razmah po njegovih besedah dokaz tega, da lahko mala država, kot je Islandija, igra pomembno vlogo tudi na finančnem trgu.

Finančni sektor kot dušilec razvoja Izpostavil je tudi paradoks, da je bogati finančni sektor dolgo časa deloval kot dušilec razvoja drugih panog, saj je posrkal vse najboljše človeške vire. Ko se je sesedel in bistveno skrčil, pa so se ti izobraženi in nadarjeni kadri začeli uveljavljati na drugih področjih.

Grimsson je prepričan, da imata Slovenija in Islandija kot mali državi vse možnosti, da še okrepita svojo blaginjo in razvoj. Pri tem je spomnil na sektor obnovljivih virov energije (vodne in geotermalne), s katerim je Islandija v 40 letih prešla od odvisnosti od uvoza fosilnih goriv do popolne samozadostnosti, ko gre za elektriko in ogrevanje.

Tako je ustvarila velikanske narodnogospodarske prihranke, omogočila razvoj številnih podjetij, zaradi poceni in čiste energije postala magnet za tuje vlagatelje v energetsko intenzivnih panogah in postavila zgled drugim državam, tudi Sloveniji, je dejal.

Za skupni nastop na tretjih trgih Pozval je tudi k sodelovanju med Slovenijo in Islandijo pri skupnem nastopu na tretjih trgih, kjer lahko mali državi po njegovem prepričanju dosežeta velike sinergije ter se zaradi svojega ugleda in zgodovinske neobremenjenosti hitro uveljavita.

V okviru konference sta bili podpisani tudi dve pogodbi, ki predstavljata praktičen primer gospodarskega sodelovanja med državama. Slovensko podjetje Geoeks in islandski partner Mannvit sta tako podpisala dogovor o sodelovanju pri izgradnji prve geotermalne elektrarne v Sloveniji, in sicer v Dobrovniku.

Solastnik Geoeksa Alojz Prša upa, da je to začetek dolgoročnega sodelovanja med družbama pri razvoju geotermalnega sektorja v Sloveniji. Nove poslovne priložnosti na Islandiji išče tudi podjetje Ocean Orchids, ki se ukvarja z gojenjem orhidej v steklenjakih.

Memorandum o sodelovnju na področju obnovljivih virov energije Tudi Holding Slovenske Elektrarne se po besedah Djordjeta Žebeljana zanima za islandsko znanje pri izrabi geotermalne energije za proizvodnjo elektrike. Izraba te oblike energije je v Sloveniji dražja in bolj tvegana, zato so potrebne najboljše strokovne izkušnje, je pojasnil.

V ta namen bo gospodarska ministrica Darja Radić z islandskim zunanjim ministrom Össurjem Skarphedinssonom poleg konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja podpisala tudi memorandum o sodelovanju obeh vlad na področju obnovljivih virov energije. Kot je dejala, si Slovenija od njega obeta izmenjavo znanj in izkušenj ter morebiti še kakšno skupno investicijo.

Številni primeri gospodarskega sodelovanja Družba Duol, ki je v Sloveniji in na nekaterih tujih trgih vodilna na področju hitro postavljivih balonskih športnih dvoran, je medtem z islandsko mestno občino Hveragerdi podpisala 700.000 evrov vredno pogodbo o izgradnji 5000 kvadratnih metrov velike dvorane v tem mestu, ki se bo ogrevala z geotermalno energijo. Prav v tej kombinaciji direktor družbe Dušan Duol vidi nadaljnjo priložnost za nastop na islandskem trgu.

Primerov sodelovanja med državama je še več. Celjsko podjetje G-1 Autogas Systems tako npr. že pokriva skoraj 95 odstotkov islandskega trga za sisteme za izrabo avtoplina kot pogonskega goriva, ki je v Islandiji zelo razširjen.