Nedelja, 9. 10. 2016, 16.32
7 let, 9 mesecev
IMF Slovenijo spodbuja k nadaljnjim reformam
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,08
Mednarodni denarni sklad (IMF) ocenjuje, da bi slovensko gospodarstvo lahko raslo hitreje in bolj trajnostno, če bi država nadaljevala izvajanje reform. Ob tem pa sklad po besedah prvega namestnika direktorice Davida Liptona meni, da je neodvisnost centralne banke velikega pomena, so sporočili iz IMF.
Lipton se je v Washingtonu ob robu skupnega zasedanja IMF in Svetovne banke srečal z guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Jazbecem. Po srečanju je v izjavi menil, da je hitro politično ukrepanje, tudi v finančnem sektorju, nujno za spodbujanje zasebnih vlaganj in zmanjšanje ranljivosti.
Rešitev za razvoj je v privatizaciji bank
Izrekel je priznanje Banki Slovenije, ki je skupaj z ministrstvom za finance vodila projekt ocene stanja bank leta 2013 in sledeče dokapitalizacije, ki je igrala "temeljno vlogo pri vrnitvi države nazaj z roba krize", je ocenil. "Ti koraki so ponovno vzpostavili zaupanje v finančni sistem in pogoje za trajno gospodarsko okrevanje," je dejal. Ta prizadevanja se po besedah Liptona morajo nadaljevati. S privatizacijo dokapitaliziranih bank se bodo te lahko razvijale, država pa si bo povrnila del vloženih finančnih sredstev, je menil.
Čas je tudi za odločno ukrepanje v zvezi s slabimi posojili, še posebej malih in srednjih podjetij. Lipton se je tako zavzel za implementacijo smernic, ki sta jih za prestrukturiranje mikro, malih in srednjih podjetij pripravili Banka Slovenije in Združenje bank Slovenije.
"V tem kontekstu smo govorili tudi o načelih neodvisnosti centralne banke in nevmešavanja v izvrševanje njenih dolžnosti, ki ju IMF močno podpira," je dodal Lipton. "Spoštovanje teh načel je pomembno za zagotavljanje nadaljnjega zaupanja v gospodarstvo," je še posvaril.
Vprašanje neodvisnosti Banke Slovenije se je izpostavilo julija, ko so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada tudi v Banki Slovenije opravili hišno preiskavo v zvezi s sanacijo bank iz konca leta 2013. Zasegi dokumentacije je med drugim nasprotovanje izrazil tudi predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi.
