Torek, 26. 1. 2021, 15.02
3 leta, 10 mesecev
IMF izboljšal napoved letošnje rasti, a ne v Evropi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,07
Mednarodni denarni sklad (IMF) je izboljšal gospodarsko napoved za letos. Globalno gospodarstvo naj bi doseglo 5,5-odstotno rast, kar je 0,3 odstotne točke več od oktobrske ocene. V lanskem letu naj bi se obseg BDP skrčil za 3,5 odstotka, ne za 4,4 odstotka, je zapisal v danes objavljenem poročilu.
Za prihodnje leto IMF še vedno napoveduje rast v višini 4,2 odstotka. K optimizmu so analitike sklada napeljale ocene, da bo cepivo proti novemu koronavirusu omogočilo nadzor nad pandemijo, s čimer se bo lahko nadaljevala rast gospodarske aktivnosti, poročajo tuje tiskovne agencije.
IMF je napoved za lani izboljšal predvsem zaradi boljše druge polovice leta, a opozoril, da vse obete spremlja velika negotovost. Vlade držav se bodo morale še naprej močno truditi, da bi preprečile trajno škodo, ki jo povzroča pandemija novega koronavirusa in je največja po veliki depresiji. V skladu so menili, da bo svetovno gospodarstvo med letoma 2020 in 2025 zaradi koronavirusne krize izgubilo 22 tisoč milijard dolarjev, piše STA.
Poslabšanje napovedi za Nemčijo, Francijo, Italijo ...
Kot so opozorili, okrevanje ni in ne bo enakomerno, ne le med državami, temveč tudi znotraj posameznih držav. Tako se neenakosti povečujejo. V lanskem in letošnjem letu bi lahko v hudo revščino zapadlo skoraj 90 milijonov ljudi, so menili.
Evropi IMF napoveduje počasnejše okrevanje. Rast v evrskih državah naj bi bila letos 4,2-odstotna, kar je odstotno točko manj, kot je predvideval lansko jesen. Je pa IMF zvišal napoved za prihodnje leto za 0,5 odstotne točke na 3,6 odstotka. Lani naj bi se obseg bruto domačega proizvoda (BDP) v evrskih državah skrčil za 7,2 odstotka.
IMF je znižal napovedi za letos za vsa večja evrska gospodarstva. Nemčija, ki naj bi lani imela 5,4-odstoten upad aktivnosti, naj bi letos beležila 3,5-odstotno rast, kar je 0,7 odstotne točke manj od prejšnje napovedi. Prihodnje leto naj bi ta dosegla 3,1 odstotka. Franciji, ki naj bi lani beležila devetodstotno krčenje BDP, se je napoved za letošnjo rast v primerjavi s predhodno oceno znižala na 5,5 odstotka, prihodnje leto pa zvišala na 4,1 odstotka.
Italija naj bi letos rasla po triodstotni stopnji, kar je 2,2 odstotne točke manj od lanske jesenske napovedi, prihodnje leto po 3,6-odstotni. Italijanski BDP naj bi se lani skrčil za 9,2 odstotka. Znižala se je tudi napoved rasti za Španijo, ki naj bi se ji BDP lani skrčil za 11,1 odstotka. Letošnja rast naj bi dosegla 5,9 odstotka, prihodnje leto pa 4,7 odstotka, poroča STA.
ZDA z močnim okrevanjem
ZDA naj bi lani beležile 3,4-odstotno krčenje BDP in nato okrevale po najmočnejši stopnji po letu 1984. Napovedani stimulativni paket gospodarstvu v višini 1.900 milijard dolarjev naj bi rast pognal na 5,1 odstotka, kar je dve odstotni točki več od prejšnje napovedi. Rast naj bi se prihodnje leto spustila na 2,5 odstotka.
Podobno naj bi se po novi finančni injekciji zgodilo na Japonskem. Letošnja rast naj bi bila višja za 0,8 odstotne točke in dosegla 3,1 odstotka. Prihodnje leto naj bi znašala 2,4 odstotka. Japonsko gospodarstvo naj bi se medtem lani skrčilo za 5,1 odstotka. Najboljše naj bi šlo Kitajski, ki naj bi bila lani med zelo redkimi gospodarstvi z rastjo. Ta naj bi dosegla 2,3 odstotka. IMF ji je za letos napoved malenkost znižal in ocenil, da bo zrasla za 8,1 odstotka. Prihodnje leto naj bi kitajsko gospodarstvo raslo po 5,6-odstotni stopnji.
Pospešek v rasti v višini 2,7 odstotne točke naj bi imela letos tudi Indija in dosegla 11,5-odstotno rast. Leta 2022 naj bi se rast znižala na 6,8-odstotno. Lani pa naj bi njeno gospodarstvo zabeležilo osemodstotni upad. IMF je ocenil, da se bo obseg svetovne trgovine letos povečal za okoli osem odstotkov, prihodnje leto pa za šest odstotkov. Po napovedih se bo zgodila rast v trgovini z blagom, medtem ko bodo turistična panoga in poslovna potovanja do upadanja števila okužb ostala na skromni ravni.
Inflacija naj bi letos in prihodnje leto ostala umirjena
Cene nafte naj bi medtem močno okrevale, a vseeno ostale pod ravnjo, doseženo leta 2019. Po ocenah IMF bodo cene letos zrasle za več kot 20 odstotkov v primerjavi z najnižjo ravnjo v letu 2020. Rasle naj bi tudi preostale cene surovin, predvsem kovin. Njihova rast naj bi se letos še okrepila.
Inflacija naj bi letos in prihodnje leto ostala umirjena in na splošno pod cilji centralnih bank. V državah v razvoju in hitro rastočih državah naj bi dosegla višini nekaj nad štirimi odstotki, kar bo zgodovinsko najmanj v tej skupini držav, je še med drugim zapisal IMF, navaja STA.
