Ponedeljek, 12. 12. 2022, 17.35
2 leti
GZS: Več kot 60 odstotkov podjetij še nima v celoti zakupljene elektrike
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,20
5
Več kot 60 odstotkov podjetij po razpoložljivih podatkih Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) še nima sklenjenih pogodb za dobavo elektrike in zemeljskega plina za leto 2023 oz. jih ima le v omejenem obsegu, so za STA povedali v zbornici. Vladna uredba o mehanizmu določanja cen elektrike nima pravega učinka, so ocenili.
Vladna uredba, tudi v dopolnjeni različici, nima pravega učinka, saj podjetja še vedno, tudi danes, poročajo, da jim dobavitelji ponujajo cene med 420 in 530 evrov na megavatno uro, pri čemer imajo zgolj 15-minutni rok za zaklepanje pogodb, so povedali v zbornici, ki ima po navedbah z njene spletne strani okoli šest tisoč članov.
V GZS ocenjujejo, da 60 odstotkov vseh slovenskih podjetij še nima v celoti ali delno zakupljene elektrike ali plina za leto 2023.
Uredba o določitvi mehanizma oblikovanja cene električne energije za poslovne odjemalce, ki je začela veljati konec novembra, je določila, da mora dobavitelj pri maloprodajni ceni v pogodbah za leto 2023, ki bodo sklenjene v decembru, upoštevati ceno na nemški borzi EEX, in navzgor omejila strošek dobavitelja.
Pri tem je določila, da dobavitelj, ki od uveljavitve te uredbe dobavlja električno energijo odjemalcem, za katere se uporablja uredba, ne sme prenehati z dobavo tem kategorijam odjemalcev ter da mora (obstoječim) odjemalcem na njihovo zahtevo posredovati ponudbo in na njeni podlagi skleniti pogodbo o dobavi po pogojih, ki jih določa uredba.
Uredba ob tem sankcij za nespoštovanje določil ne predvideva. Kot so STA povedali na ministrstvu za infrastrukturo, po njihovih informacijah večji dobavitelji zaveze sicer izpolnjujejo in podajajo ponudbe svojim obstoječim odjemalcem, "četudi so te ponudbe zaradi novonastalih nestanovitnih razmer na energetskih trgih in navkljub vsem sprejetim ukrepom morda cenovno manj ugodne, kot so bili odjemalci vajeni v preteklosti".
V primeru, da kateri od dobaviteljev ne bi sledil obvezi o podajanju ponudb, ministrstvo predlaga, da se odjemalec nemudoma obrne na tržno inšpekcijo.
V gospodarskih zbornicah in združenjih delodajalcev so prejšnji teden opozorili, da podjetja še vedno prejemajo visoke ponudbe in da tako subvencije, ki jih predvideva predlog zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ki je v postopku DZ, ne bodo imele pravega učinka. Kljub subvencijam bodo namreč plačevala mnogokrat višjo ceno električne energije kot njihovi konkurenti v sosednjih državah in bodo prisiljena v zmanjševanje porabe energije tudi z zmanjševanjem proizvodnje, kar lahko vodi do odpuščanja odvečnih delavcev, so posvarili.
5