Grčija želi z izdajo obveznic pokazati, da je najhuje mimo

Načrtuje namreč prvo izdajo dolgoročnejših obveznic po vstopu v program pomoči leta 2010. S tem želi svetu pokazati, da so najhujši časi za državo mimo.

"Poskusiti želimo čim prej," je ta teden povedal predstavnik grškega finančnega ministrstva. Analitiki predvidevajo, da bodo v Atenah zaupanje finančnih trgov v državo preskusili še pred volitvami v Evropski parlament, ki bodo 25. maja.

Koalicijska desno-leva vlada pod vodstvom premierja Antonisa Samarasa želi tako pred volitvami dokazati, da je za gospodarsko in socialno zelo načeto južnoevropsko članico EU najhuje že mimo. Prav tako se želi Grčija po štirih letih v programu evropske finančne pomoči, ko je morala izpolnjevati stroge zahteve t. i. trojke predstavnikov mednarodnih upnikov, končno postaviti na lastne noge.

Obrestna mera naj bi znašala pet odstotkov Na grškem finančnem ministrstvu najprej načrtujejo izdajo petletnih obveznic v višini dveh milijard evrov. V Atenah predvidevajo, da bo obrestna mera znašala okoli pet odstotkov.

Razmere na trgih trenutno govorijo v prid načrtom države na jugu balkanskega polotoka. Vlagatelji na sekundarnem trgu kažejo velik interes za grške obveznice in nasploh za dolžniške vrednostne papirje ranljivih držav evrskega območja.

V najhujših časih je obrestna mera presegala 30 odstotkov Zahtevana donosnost na 10-letne grške obveznice se je približala šestim odstotkom, kar je najmanj v štirih letih in pol. Med grško dolžniško krizo je na trenutke presegla celo 30 odstotkov.

Skupaj so evrske države in Mednarodni denarni sklad (IMF) Grčiji do zdaj odobrili dva programa pomoči; najprej 110 milijard evrov, nato pa še 130 milijard evrov in delni odpis dolga v višini prek 100 milijard evrov.

Iz drugega programa naj bi sredozemska država izstopila konec letošnjega leta, a bo verjetno potrebovala še prehodno podporo. V Atenah računajo predvsem na znižanje obstoječega dolga, na primer v obliki podaljšanja dospelosti obveznic in nižjih obresti.