Grčija lani z 1,5 milijarde evrov primarnega proračunskega presežka

Primarni presežek je tako dosegel 1,5 milijarde evrov ali 0,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Ob upoštevanju omenjenih dveh stroškov je medtem Grčija lani beležila primanjkljaj v višini 12,7 odstotka BDP. Številke so sporočili v Bruslju, in sicer na podlagi zadnjih revidiranih podatkov trojke predstavnikov Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF).

"Primarni proračunski saldo je bistveno boljši od načrtovanega izravnanega proračuna" Simon O'Connor, tiskovni predstavnik komisarja za gospodarske in denarne zadeve Ollija Rehna, je ob tem opozoril, da je primarni proračunski saldo bistveno boljši od načrtovanega izravnanega proračuna. To je po njegovih besedah izraz izjemnega napredka, ki ga je Grčija dosegla pri sanaciji javnih financ od vstopa v program finančne pomoči.

Grčija je lani sicer zabeležila javnofinančni primanjkljaj v višini 12,7 odstotka BDP, od česar so plačila obresti predstavljala štiri odstotke BDP, stroški za stabilizacijo bank pa 9,5 odstotka BDP. Brez teh dveh stroškov je bilo v proračunu za 1,5 milijarde evrov več prihodkov kot odhodkov.

V Atenah so pred časom napovedali, da bodo 500 milijonov od tega presežka porabili za pomoč najrevnejšim Grkom - število revnih in socialno izključenih se je namreč v krizi močno povečalo. V Atenah tudi upajo, da bodo na račun teh dobrih rezultatov dobili nekatere ugodnosti pri izstopu iz programa pomoči, ki se pričakuje konec tega leta.

Skupaj je trojka Grčiji doslej odobrila dva programa pomoči; najprej 110 milijard evrov, nato pa še 130 milijard evrov in delni odpis dolga v višini prek 100 milijard evrov.

Iz drugega programa naj bi sredozemska država izstopila konec letošnjega leta, a se že špekulira, da bo potrebovala novo posojilo v višini od 10 do 20 milijard evrov. V Atenah to zanikajo, računajo pa na znižanje obstoječega dolga, na primer v obliki podaljšanja dospelosti obveznic in nižjih obresti.

Pomemben korak na poti k izstopu iz pomoči so v Atenah naredili pred dvema tednoma. Država se je prvič po vstopu v program mednarodne finančne pomoči vrnila na finančne trge z izdajo dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev. Z izdajo petletnih obveznic po 4,75-odstotni letni obrestni meri je ob močnem povpraševanju zbrala tri milijarde evrov.