Torek, 6. 5. 2025, 10.55
6 ur, 46 minut
Intervju: Karmen Cvet Miljković, vodja Fructalovega obrata (destilarne) na Duplici
"Glave in roke, ki skrbijo, da naši proizvodi nastanejo, so doma v Sloveniji"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,39
Vodja Fructalovega obrata na Duplici Karmen Cvet Miljković je v Fructalu začela svojo poklicno pot pred 32 leti.
Ni vsaka sadna pijača sadni sok, opozarja vodja enega od obratov podjetja, ki svoj uspeh že osem desetletij gradi na tesnem sodelovanju s slovenskimi sadjarji. Uporabljajo skoraj izključno slovensko sadje, ki je zaradi svojih odličnih lastnosti prispevalo h gradnji slovenske kakovosti, ki jo cenijo tudi zunaj Slovenije.
"Zgodba Fructala se je res začela pisati v Ajdovščini oktobra davnega leta 1945, a se od leta 1971 piše tudi v Domžalah in danes na Duplici, kjer je naša destilarna, rojstni kraj Fructalove ponudbe žganih in alkoholnih pijač, a tudi naših drugih znanih izdelkov," nam uvodoma pove Fructalova dolgoletna sodelavka, s katero smo se ob okrogli obletnici podjetja pogovarjali o mnogih zanimivostih, tudi iz njihove zgodovine.
"Zgodba Fructala se je res začela pisati v Ajdovščini oktobra davnega leta 1945, a se od leta 1971 piše tudi v Domžalah in danes na Duplici, kjer je naša destilarna."
Omenili ste leto 1971 – kaj se je takrat zgodilo?
Tega leta se je s Fructalom združilo uspešno ljubljansko podjetje Alko - Destilerija in tovarna likerjev Ljubljana, obrat Domžale. Alko je bil že v času združitve s Fructalom podjetje z dolgo tradicijo in bogatimi izkušnjami s področja žganih pijač in sadnih sirupov, saj se je že aprila leta 1947 ljubljanskemu podjetju Alko, ki je deloval na naslovu Frankopanska ulica 9, pridružila Domžalska žganjekuha Jeras in drug.
Toda žgane pijače niso bile edini ponos podjetja Alko – tudi znameniti sirup in brezalkoholna pijača Pingo prihajata prav od tam.
Kaj je omogočila ta združitev?
Tako Fructalu kot družbi Alko je omogočila delitev dela in specializacijo obeh delov podjetij. Sinergija se je uspešno kazala v proizvodnji in ponudbi najkakovostnejših žganih pijač. Čeprav se je Fructal vse močneje usmerjal v proizvodnjo sadnih sokov, proizvodnje žganih pijač in sadnih sirupov ni opustil. Z naložbo v novo destilarno je na Duplici leta 1980 pridobil najsodobnejšo destilarno v celotni tedanji državi Jugoslaviji.
Kako ste prišli iz Domžal na Duplico?
V letu 1986 so iz Domžal v obrat na Duplici prepeljali zadnje hrastove sode v velikosti od 600 do pet tisoč litrov. Čas zorenja v sodih je sadnemu žganju, vinjaku, brandyju in kalvanu dodal najplemenitejšo noto kakovosti.
"V letu 1986 so iz Domžal v obrat na Duplici prepeljali zadnje hrastove sode v velikosti od 600 do pet tisoč litrov."
Kakšen se vam je zdel vaš delodajalec, ko ste se zaposlili?
Ko sem se leta 1993 zaposlila v Ljubljani, je bil Fructal že nekaj časa sinonim za najboljše in najkakovostnejše izdelke. Skupaj smo vlagali v razvoj in nenazadnje preživetje podjetja, saj so se zaradi vojne v Jugoslaviji zaprle pomembne trgovske poti. Imeli smo destilarno z najmodernejšo opremo. Z rednimi servisi in sprotnim vzdrževanjem sam sistem uporabljamo še danes. Lani nas je obiskal graditelj tehnične opreme destilacije in gospod je bil izjemno navdušen nad ohranitvijo in vzdrževanjem celotne tehnične opreme.
Kako pa je danes, 32 let pozneje?
Fructal smo ljudje. Zavedamo se znanja in izkušenj naših predhodnikov, jih nadgrajujemo in moderniziramo. Predani smo svojemu delu in skupni tradiciji celotnega Fructala. Na lokaciji na Duplici smo kot majhna družina, ki se medsebojno spoštuje in si pomaga. Zaradi novih posodobitev procesov in proizvodnje smo še uspešnejši. Sama lahko rečem, da izjemno cenim sodelavce in njihov trud ter vnemo, ki ju vlagajo v delo. Uspehi, ki jih žanjemo, so rezultat skupnih moči in znanja.
Danes ste vodja obrata na Duplici – kako se je ta razvijal?
Leta 1999 smo celotno proizvodnjo preselili iz Ljubljane na Duplico. Lokacija je bila takrat v celoti renovirana, obrat, linija, skladišča in ostala poslopja so bila obnovljena. Leta 2003 smo investirali v nakup sodobne linije za polnjenje žganih pijač in sadnih sirupov. Leta 2015 je bila selitev polnilne linije iz Duplice v Ajdovščino. Na Duplici so ostale destilarna, polavtomatska linija za polnjenje Premium žganih pijač in klet s hrastovimi sodi.
"Na lokaciji na Duplici smo kot majhna družina, ki se medsebojno spoštuje in si pomaga."
Kako se je razvijala vaša poklicna pot?
Pri Fructalu je bila moja prva redna zaposlitev. Začela sem v kontrolnem laboratoriju. Nato sem se dodatno izobraževala in leta 2012 vzporedno prevzela tudi razvoj. Od leta 2020 sem vodja obrata. Vsa zbrana leta znanja, prakse in izkušenj so prispevala, da lažje in hitreje rešujem težave. In če bi me kdo vprašal, ali bi si ponovno izbrala Fructal za prvo zaposlitev, bi bil moj odgovor: da. Ker je Fructal zdravo podjetje z vseh vidikov. Danes pa je to največja vrednota.
Kolikšne količine proizvedete letno?
To je povsem odvisno od letine. V preteklih dveh letih je bilo na razpolago malo sadja, a je bilo v povprečju zelo kakovostno in nam je dalo vrhunske rezultate. V destilarni na Duplici sestavljamo in polnimo Premium žgane pijače, kot so sadna žganja (v to kategorijo po zakonodaji štejemo tudi Brinjevec), vodke, likerje, grenke žgane pijače ali bitter, vinjak, brandy in druge žgane pijače, kot je domači rum. Letno prodamo približno 600 hektolitrov pijač iz destilarne.
"V destilarni na Duplici sestavljamo in polnimo Premium žgane pijače, kot so sadna žganja (v to kategorijo po zakonodaji štejemo tudi Brinjevec), vodke, likerje, grenke žgane pijače ali bitter, vinjak, brandy in druge žgane pijače, kot je domači rum."
Koliko sadja in katero sadje je potrebno za to? Kolikšen je delež slovenskega sadja? Od kod prihaja preostalo?
Sadje ločujemo tudi po pridelovalcih, saj ima vsaka lega in sorta svoje specifike, ki dajo povsem različne rezultate. Od slovenskih sadjarjev odkupujemo jabolka, hruške in breskve, lani smo odkupili več kot 1.676 ton slovenskega sadja, natančneje 1.530 ton domačih jabolk, 20,5 tone hrušk, 87 ton hrušk viljamovk, 31 ton breskev in 8 ton bio vipavskih breskev. Smo največji odkupovalec sadja v Slovenji. Odkupimo vso razpoložljivo količino sadja, proizvajamo tudi izdelke, ki so izključno iz surovin slovenskega porekla in so temu primerno označeni. Preostalo sadje za sokove, nektarje in ostale sadne proizvode prihaja iz različnih delov sveta, od tam, kjer sadje v tistem obdobju najbolje dozori in dosega primerno kakovost.
Nekateri so še vedno prepričani, da gre lahko v žganje vsako sadje, ki ni primerno za na prodajne police …
Ta rek me vedno zmoti. Ni res, da je sadje dobro za žganje, če je nagnito in malo plesnivo. Vsaka plesen, vsaka gniloba škodi kakovostnemu destilatu, zato vsa jabolka, hruške in hruške viljamovke, ki jih uporabljamo v destilarni, predhodno skrbno pregledamo.
Fructal ni več v slovenski lasti – kako kljub temu ohranja svoj slovenski značaj?
Naše znanje je cenjeno, morda celo bolj kot kadarkoli prej. Glave in roke, ki skrbijo, da proizvodi nastanejo, so doma v Sloveniji. Nam pa to, da smo del večje zgodbe, prinaša koristi, ki nam omogočajo samozavest in razvoj, tako posamezniku kot celotni skupini zaposlenih v Fructalu.
"Ni res, da je sadje dobro za žganje, če je nagnito in malo plesnivo. Vsaka plesen, vsaka gniloba škodi kakovostnemu destilatu."
Kako se spopadate s tujo konkurenco in kakšne so vaše prednosti?
S sodelovanjem in hitrim prilagajanjem. Trendi se v segmentu žganih pijač nenehno spreminjajo. V vsakem obdobju smo ostali zvesti lastnim zahtevam po najboljši kakovosti in s sodelovanjem ustvarili nekaj posebnega.
Kako zagotavljate kakovost svojih izdelkov?
Živilska podjetja morajo že samo za izpolnitev zakonskih okvirjev zagotoviti izjemno kakovost pri dobavi surovin, njihovem skladiščenju, procesu priprave polproizvodov, procesu napolnjenih proizvodov, skladiščenju proizvodov in na koncu tudi logističnemu procesu. Poleg tega imamo v Fructalu certifikate, kot sta HACCP in IFS FOOD, ki zagotavljajo varnost, kakovost in sledljivost ter skladnost pridelave, predelave, sestave, polnjenja, pakiranja, skladiščenja in logistiko. Pri žganih pijačah smo pridobili še certifikat za Zaščiteno geografsko označbo. Pri otroški hrani in otroških sokovih pa BIO Certifikat, ki postavlja izjemno visoke standarde.
Kako bi otroku razložili koristi uživanja sadnih sokov, ki jih izdelujete iz slovenskega sadja?
Slovenija je zdrava dežela. Imamo čiste reke, jezera, morja, gozdove in tudi zrak je še razmeroma čist. In če sadje zraste v zdravem okolju, je zdravo in okusno. Za karseda sladko sadje pa doda piko na i sonce. Fructal nam pomaga to sadje iztisniti, s čimer dobimo tekočino in hrano, ki sta potrebni za razvoj in zdravje.
"Živilska podjetja morajo že samo za izpolnitev zakonskih okvirjev zagotoviti izjemno kakovost pri dobavi surovin, njihovem skladiščenju, procesu priprave polproizvodov, procesu napolnjenih proizvodov, skladiščenju proizvodov in na koncu tudi logističnem procesu."
Kaj menite, da je največja zmota ali neznano dejstvo o sadnih sokovih?
Največja zmota je, da sadni sokovi redijo. Naš sadni sok je proizvod, ki je stoodstotno sestavljen iz sadja. Ne dodajamo sladkorjev, arom ali kakšnih barvil.
Toda na trgu najdemo marsikaj, kar je daleč od pravega naravnega soka …
Naravni sadni sok je najkakovostnejša kategorija tekočega sadnega proizvoda. Seveda sadje vsebuje tudi fruktozo, ta pa je potrebna za življenje. Zmoti pa me, ko v baru naročim sok, postrežejo mi pa sadno pijačo. In na koncu plačam ceno soka, čeprav sem pila pijačo.
Kako nastaja novi okus soka? Kdo ga ustvarja in kdo preizkuša? Je bil kdaj kakšen okus nepričakovan uspeh, je bil kdaj kakšen "polomija"?
Nove kategorije in nove žgane pijače nastajajo v razvojnem oddelku. Od marketinga dobimo zahtevek za izdelavo nove žgane pijače z okvirnim opisom oz. smernicami za razvoj novega proizvoda. V razvojnem oddelku skupaj s proizvodnim tehnologom skombinirava različne variante. V prvi notranji degustaciji s proizvodnim tehnologom izločiva neustrezne kombinacije oziroma – kot ste omenili – polomijo. V naslednjih degustacijah se nam pridružijo ostali člani naše ekipe. Seveda pa je število članov za degustacijo žganih pijač drugačno od števila članov za degustacijo sadnega soka. Žgane pijače so zelo specifični proizvodi in njihov razvoj poteka dlje kot pri sokovih.
"Zmoti me, ko v baru naročim sok, postrežejo pa mi sadno pijačo. In na koncu plačam ceno soka, čeprav sem pila pijačo."
Vaši izdelki imajo oznako Made in Slovenia (Narejeno v Sloveniji) – kaj ta oznaka sporoča?
Zame: narejeno z ljubeznijo.
Ali to oznako pozitivno doživljajo tudi zunaj Slovenije?
Čez vsa leta obstoja je Fructal pridobil zaupanje ljudi tudi izven naših meja, še posebno iz republik bivše skupne države.
