Finski "Che Guevara" ugasnil podjetje, kamor je DUTB nakazovala denar

Nekdanji projektni menedžer Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) Janne Harjunpää, ki je bil leta 2015 eden glavnih akterjev policijsko-tožilske preiskave spornih poslov na slabi banki, je v začetku leta likvidiral svoje švicarsko podjetje Hansahandelshaus.

To je razvidno iz dokumentov, ki smo jih na Siol.net pridobili iz Švice.

Finski poslovnež, ki je pred leti veljal za "sivo eminenco" DUTB, je svoje podjetje zaprl tik pred koncem policijske preiskave spornih poslov slabe banke v Sloveniji. Na vprašanje, ali je to storil prav zaradi preiskave, je Janne Harjunpää odgovoril, da "podjetje že nekaj časa ne deluje več, v lasti nima pomembnejšega premoženja, sam pa se je zaradi družinskih razlogov preselil iz Švice".

"Ker švicarska zakonodaja zahteva, da je v organih družbe z omejeno odgovornostjo najmanj en rezident Švice, se je v razmerju do lokalnih oblasti spodobilo, da sem podjetje likvidiral," je svoje razloge za Siol.net pojasnil Harjunpää.

Preiskava DUTB v sklepni fazi

Na policiji so za Siol.net potrdili, da so v predkazenskem postopku v zadevi DUTB listinske dokaze zbirali tudi s pomočjo mednarodne pravne pomoči. Ali je Nacionalnemu preiskovalnemu uradu (NPU) torej še pred likvidacijo uspelo pridobiti podatke o poslovanju in denarnih tokovih švicarskega podjetja, ki je slabi banki več let izstavljalo visoke račune za svetovalne storitve, za zdaj ni znano.

"V nobeni preiskavi, ki se nanaša na podjetje Hansahandelshaus, njegovo delovanje, plačila, ki jih je prejelo v Sloveniji, ali druge svetovalske zadeve, nisem osumljenec," je poudaril Harjunpää.

Kot so nam pojasnili na policiji, preiskavo suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja po letu in pol končujejo. "V predkazenskem postopku je policija zbirala obvestila od oseb, ki bi lahko dale koristne podatke o kaznivem dejanju. Opravila je že posamezna zaslišanja," so pojasnili na policiji.

Ali in kdaj bodo na specializirano državno tožilstvo vložili ovadbo, na policiji ne razkrivajo.

Kot davčni rezident Švice je v Sloveniji mesečno prejemal dobrih 30 tisoč evrov bruto prejemkov, s čimer je bil najbolje plačani sodelavec DUTB. K temu velja prišteti še stroške za poti na Finsko in nazaj, ki jih je prav tako plačevala DUTB. Foto: Klemen Korenjak

Kaj razkrivajo podatki iz Švice?

Po podatkih iz Švice je imelo podjetje Hansahandelshaus, registrirano na naslovu ene od družb, ki se ukvarja z davčnim svetovanjem, leta 2011 dobrih sedem milijonov evrov prihodkov. Bilanc za leta, ki jih je Harjunpää preživel na DUTB, ni objavilo.

Tudi zato ni jasno, ali je Finec v času svojega dela na slabi banki poslovno sodeloval tudi z drugimi plačniki njegovih storitev in ali so bili morda med njimi tudi posamezniki in podjetja, povezani s kupci terjatev na DUTB.

Morda vas na Siol.net zanima še:

Nikoli končana tranzicija in vse njene žrtve

Imre Balogh: Na DUTB delo in zabavo danes strogo ločujemo

Spomnimo, Harjunpää je na slabi banki sprva deloval kot svetovalec, zato mu po zakonodaji ni bilo treba poročati o morebitnih navzkrižjih interesov. Denar mu je DUTB nakazovala na račun švicarskega podjetja, v katerem je bil Finec edini zaposleni. Leta 2015 se je Harjunpää nazadnje zaposlil na DUTB, a le z 80-odstotnim delovnim časom.

Kot davčni rezident Švice je v Sloveniji mesečno prejemal dobrih 30 tisoč evrov bruto prejemkov, s čimer je bil najbolje plačani sodelavec DUTB. K temu velja prišteti še stroške za poti na Finsko in nazaj, ki jih je prav tako plačevala DUTB.

Računsko sodišče je jeseni 2015 policiji naznanilo več sumov kaznivih dejanj in nepravilnosti, ki jih je ugotovilo pri reviziji DUTB. Preiskava se zdaj končuje. Foto: Bojan Puhek

Sumi plačil za fiktivne storitve

Posle med DUTB in tujimi svetovalnimi podjetji, ki so v Slovenijo prišli leta 2013 skupaj s tedanjo švedsko-finsko ekipo vodilnih na slabi banki, je NPU začel preiskovati konec leta 2015. Takrat je računsko sodišče policiji naznanilo več sumov kaznivih dejanj in nepravilnosti, ki jih je ugotovilo pri reviziji DUTB. Med njimi so bili naslednji:

• Pojavili so se sumi, da so bile nekatere svetovalne storitve, ki jih je plačala DUTB, fiktivne, saj računsko sodišče ni našlo dokazov, da so bile tudi dejansko opravljene.
   
• Pogodbe s svetovalci so bile sklenjene brez vnaprejšnjega dogovora o ceni, pogosto le za ustna svetovanja, za katera ni bilo pisnih dokazil.
   
• Računi, ki so jih podjetja pošiljala DUTB, v več primerih niso imeli specifikacij, nekateri vodilni menedžerji pa so bili za isto delo plačani večkrat.

Že decembra 2015 je NPU opravil hišno preiskavo tudi pri nekdanjem predsedniku upravnega odbora DUTB Andreju Širclju, danes poslancu SDS. Kriminalisti so iskali dokaze, ali se je z Manssonom ob obisku v Stockholmu dogovarjal tudi o Švedovem plačilu in najemu nekaterih svetovalnih podjetij.

Trojna vloga Finca na DUTB

Najmanj dve podjetji, ki jima je DUTB plačevala milijone evrov za svetovalne storitve, sta bili sicer tesno povezani s ključnimi ljudmi DUTB.

Skandinavska svetovalna družba Quartz+Co, iz katere je v DUTB prišel njen nekdanji glavni izvršni direktor Torbjörn Mansson, je tako samo v letu 2013 s slovensko slabo banko sklenila šest pogodb v skupni višini 2,53 milijona evrov.

Denar je prejemala že v času, ko DUTB sploh še ni delovala. Prve slabe terjatve je namreč od slovenskih bank v upravljanje prejela šele v zadnjih dneh leta 2013. Računsko sodišče je ugotovilo, da je dokumentacija o teh svetovalnih poslih zelo pomanjkljiva.

Lastnik podjetja Hansahandelshaus Janne Harjunpää se je v razmerju do DUTB uradno pojavljal v več vlogah:

1. Bil je svetovalec, ki ga je DUTB plačevala kar prek podjetja iz Švice.
    
2. Občasno je bil del ekipe ljudi, ki jih je v DUTB poslal Quartz+Co., za kar je ta družba že prej dobila plačilo.
    
3. Bil je zunanji vodja DUTB za upravljanje terjatev.

Dve podjetji, ki jima je DUTB plačevala milijone evrov za svetovalne storitve, sta bili tesno povezani s ključnimi ljudmi DUTB. Eno je bila skandinavska svetovalna družba Quartz+Co, iz katere je v DUTB prišel njen nekdanji glavni izvršni direktor Torbjörn Mansson.

Ključni mož DUTB

Vse to je dajalo Fincu moč, nesorazmerno z njegovim položajem svetovalca. Harjunpää je veljal za glavnega operativca DUTB. Imel je ključen vpliv na sprejemanje odločitev v instituciji, ki jo je zadnji kot predstavnik nordijske ekipe zapustil šele lani spomladi.

Tako je imel odločilno vlogo pri najbolj spornem poslu DUTB v času, ko jo je vodil Mansson – paketni prodaji terjatev ACH, Proteja, Elana in Adrie Airways ameriški investicijski banki Bank of America Merrill Lynch (BAMLI), tedaj nekakšnemu hišnemu kupcu terjatev DUTB.

Na slabi banki so jo izpeljali na zadnji dan mandata starega upravnega odbora, ki ga je vodil Lars Nyberg, v njem pa so sedeli še trije Švedi. Kmalu zatem je ameriški kupec terjatve do ACH preprodal ruski finančni družbi VR Capital in pri tem na račun slovenskih davkoplačevalcev ustvaril približno 20 milijonov evrov dobička. Kaj je ugotovila notranja revizija posla, ki so jo po zamenjavi vodstva opravili na DUTB, ni znano.

Šele od lani je sicer DUTB upravičena do razlike do kupnine v primerih, ko jih novi lastnik terjatev preproda naprej.

Finec je veljal za idejnega očeta prisilne poravnave Cimosa, ki je povzročila preplah med njegovimi ključnimi kupci. Foto: STA ,

Cimos, T-2 in Sava

Finec je bil tudi ključnih mož "operacij" Cimos, T-2 in Sava.

Veljal je za idejnega očeta prisilne poravnave koprskega avtomobilskega koncerna, ki je povzročila preplah med njegovimi ključnimi kupci, zaradi česar so se nekateri od teh preusmerili k iskanju drugih dobaviteljev. Oktobra 2015 je Harjunpää poudarjal, da je Cimos "velika zgodba o uspehu" in da podjetje "zdaj uspešno posluje".

Pozneje se je izkazalo, da ni bilo tako. Cimos, ki bo v kratkem dokončno prešel v last italijanskega finančnega sklada Palladio Finanziaria, je bil skoraj celotno lansko leto na robu stečaja. Nekaj časa je bil v igri za nakup Cimosa tudi nekdanji lastnik propadlega Preventa Globala Nijaz Hastor, ki naj bi bil najbolj všeč prav Fincu.