Prodaja električnih avtomobilov tako v Evropi kot ZDA narašča. Na stari celini na vrhu ostaja Velika Britanija, absolutne številke so še vedno skromne. Ali je v električnih avtomobilih res prihodnost?
Pozitiven trend registracije novih vozil
Združenje proizvajalcev avtomobilov (ACEA), ki jo vodi sicer prvi mož Renaulta in Nissana Carlos Ghosn, je pred dnevi obelodanilo lanske statistike glede registracije vozil v Evropi. Trend je spodbuden, prvič po letu 2007 je namreč pozitiven. Lani je bilo tako registriranih 5,7 odstotka več novih avtomobilov kot leto prej, skupno 12,6 milijona vozil. V ZDA je bilo po poročanju revije Forbes to število še malce večje – okoli 16 milijonov. A kljub rasti števila novih registriranih avtomobilov delež električnih vozil na obeh celinah ostaja praktično zanemarljiv.
Trg električnih avtomobilov se najbolje razvija v Angliji
Po navedbah ACEE je bilo na stari celini lani registriranih 75.331 električnih vozil, dobrih 37 odstotkov več kot leta 2013. V ZDA je bilo teh 119.710, skupno globalno število pa se je po navedbah Forbsa lani ustavilo pri 283.202. V Evropi, kot poroča spletni portal The Verge, največ obeta angleški trg, kjer je lani število prodanih električnih avtomobilov naraslo za 300 odstotkov, sledita pa nemški in francoski s 70- oziroma 30-odstotno rastjo.
Po podatkih AMZS je bilo lani v Sloveniji prodanih vsega 33 električnih avtomobilov – kljub visoki ceni največ, kar 13, modelov tesla S. Sledilo je sedem nissanov leaf, pet smartov, vsi našteti avtomobili pa so bili kupljeni z namenom oddajanja. Med preostalimi vozili je bilo pet volkswagnov (up in e-golf) in en peugeot, vse drugo so testna vozila. Ponudba je bila do zdaj sicer v Sloveniji precej omejena.
V luči splošne prodaje vozil tako v Evropi kot v ZDA so ti rezultati mizerni, saj električni avtomobili na obeh trgih pomenijo manj kot odstotek vseh osebnih avtomobilov. Zakaj se kljub širitvi ponudbe, nekaterim zelo privlačnim modelom in vzpostavljenemu sistemu subvencij večina ljudi še vedno odloči za običajen avtomobil?
Nerazumna cena, ki gre proti evropskemu trendu
Razlogi so različni, a cena je gotovo eden izmed njih. Za primer: opel ampera, katere identično tehniko v ZDA ponuja chevy volt (in je eden najuspešneje prodajanih električnih modelov s podaljševalnikom dosega v obliki bencinskega motorja, v Sloveniji stane 39.999 evrov brez subvencije. Modeli, ki so morda bolj privlačni v smislu uporabnosti in zmogljivosti, npr. tesla, ceno povzdignejo še za dvakrat ali več. Cenovna strategija je torej v popolnem nasprotju dinamike evropskega trga.
Kot navaja poslovni dnevnik Wall Street Journal, sta v lanski rasti registracij novih vozil največ pridobili znamki Dacia, del skupine Renault, in Škoda, del koncerna Volkswagen. Prvi je dvignil prodajo za 24 odstotkov, zadnji za 14 – oboje je impresiven rezultat. Svetovalni velikan KPMG navaja, da so prestižne blagovne znamke vse bolj pod pritiskom nizkocenovne ponudbe vozil, s katerimi lastniki starih avtomobilov te vse pogosteje nadomeščajo. Okolje torej ni na prvem mestu večine kupcev.
Večinoma neučinkovite subvencije
Subvencije, čeprav obstajajo, v luči celotne cene novih električnih vozil, ne pomenijo veliko. V evropskem kontekstu te znašajo med pet tisoč in deset tisoč evrov in so različno učinkovite. Sosednja Hrvaška po informacijah s spletišča elektro-vozila.si za strogo električna vozila ponuja 70 tisoč kun subvencije, ponujajo pa tudi subvencijo za klasične hibride. Guardian navaja primer sicer kolesarsko okužene Nizozemske, kjer je kljub subvencijam prodaja električnih vozil lani upadla za 42 odstotkov.
Določeno vlogo pri nakupu seveda odigra tudi pragmatičnost glede na potrebe. Mreža namenskih polnilnih postaj se razvija; elektro-vozila.si navaja, da je v Sloveniji namenskih polnilnic za zdaj 121. Predvsem pa se v Sloveniji razvijajo polnilne storitve. Polnjenje vozila je seveda mogoče tudi doma, kjer je lahko tudi hitrejše – čas polnjenja je odvisen od zmogljivosti priključnega mesta. Glede na slovenske dimenzije električna vozila za večino ljudi ponujajo zadostno avtonomijo oz. domet, da so uporabna tudi v praksi brez pretiranih posegov v ustaljeni življenjski slog.
Predvsem posebnost
A tudi če kupec ni ravno avtomobilski navdušenec, ima še vedno rad izbiro. Ta je, vsaj v Sloveniji, za zdaj precej omejena. Peščica modelov, večinoma preskromnih dimenzij za obče družinske potrebe, ter tesla na za večino nedosegljivi strani cenovne premice. Letos sicer prihaja BMW z i3 in i8, bržkone bodo sledili še drugi sprejeti izdelovalci. A za večino, vsaj za zdaj, električni avtomobil ostaja primer tehnološke rešitve, o kateri še ne razmišlja predvsem zaradi cene.
Renault želi v Sloveniji znova postati vodilni avtomobilski proizvajalec na trgu. Spomladi bodo na slovenske ceste pripeljali tudi celoten program električnih vozil. Z njimi imajo smele načrte, saj nameravajo fizičnim kupcem in podjetjem letos v Sloveniji prodati okoli sto električnih avtomobilov. Nissan o prihodu leafa, najbolj prodajanega električnega avtomobila, v Sloveniji razmišlja, ni pa ga še potrdil. V Sloveniji, v Revozu, bodo delali tudi električnega smarta.