Dvigovanje cen, pomanjkanje proizvodnih materialov, višanje cen energentov. Kaj sledi?

Verjetno ste opazili, da je rast cen v Sloveniji in po svetu v zadnjem obdobju nenormalno visoka.

V zadnjem času se znova govori o "krizi". 

Vendar tukaj ne govorimo o pandemiji, novem lockdownu ali recesiji. 

Ravno nasprotno. Gre za nevarnost, ki bi lahko povzročila pomanjkanje živil in tako ogrozila realnost, kot jo trenutno poznamo. 

Tisti, ki bodo to dogajanje le pasivno spremljali in ne bodo poskrbeli za svoje prihranke, bodo le nemočno gledali, kako lahko s svojimi prihranki kupijo vedno manj.

Kaj se pravzaprav dogaja? 

Cene energentov letijo v nebo.

Zemeljski plin se bo decembra podražil za 12 odstotkov, cena elektrike pa za kar 30 odstotkov.

Bencin se je glede na januar letos že podražil, in to za kar 36 odstotkov.

Draži se gradbeni material in nenazadnje tudi hrana.

Meso bo dražje za 15 odstotkov, kruh za deset odstotkov, testenine pa lahko celo za 30 odstotkov!

Indeks cen živjenjskih potrebščin kaže, da so v Sloveniji v zadnjem letu cene v povprečju zrasle za 8,6 odstotka. V ta podatek pa še niso vključene omenjene podražitve elektrike, plina in hrane.

Podražitve bomo občutili veliko bolj, kot nam to želi prikazati statistika, in nič drugače ni drugod po svetu.

Elon Musk je v letošnjem letu že trikrat dvignil prodajne cene avtomobilov, ki jih proizvaja njegovo podjetje Tesla. Najbolj priljubjeni Model 3 se je letos podražil za pet tisoč dolarjev, kar je dobrih 12 odstotkov.

Razlog?

Težave pri dobavi surovin za proizvodnjo.

Proizvodnja surovin se je zaradi bolezni covid-19 za nekaj časa ustavila, povpraševanje pa niti ne.

Ker proizvajalci končnih izdelkov surovine nujno potrebujejo, so zanje pripravljeni plačati več, to pa podraži izdelke.

To podražitev pa na koncu vedno plača končni kupec.

Če se draži elektrika, ki jo podjetja potrebujejo za proizvodnjo izdelkov, potem je zelo verjetno, da bo ta dodatni strošek prenešen na končnega uporabnika.

In če se dražijo gnojila in gorivo, ki poganja kmetijske stroje, potem je logično, da bomo morali ta strošek plačati tudi pri nakupu hrane.

Sami veste, da če zelo poenostavimo, so cene zdaj dvakrat višje, kot so bile pred desetimi leti.

Kdor ima na banki prihranke, za katere je trdo delal in se tudi kdaj čemu odrekel, si ne more privoščiti, da bi bil v teh časih le pasivni potnik na vlaku, ampak bi moral stvari vzeti v svoje roke.

Če ne bomo naredili nič, lahko pričakujemo razpolovitev kupne moči prihrankov v roku petih let.

Kako torej zaščititi svoje prihranke?

Ko naš denar izgublja vrednost, ga moramo zaposliti, da se bo oplemenitil.

Samo tako bo naša kupna moč navkljub inflaciji ostala enaka ali pa celo večja kot prej.

Če ne delnice, nepremičnine in zlato, kaj torej?

Živimo v moderni dobi, kjer se tehnologija razvija hitreje, kot karkoli drugega. Samo poglejmo proizvodnjo električnih avtomobilov ali izlete v vesolje. Nenazadnje plačevanje računov in prenašanje sredstev kar prek telefona.

Kljub temu da drži, da je bilo ogromno bogastva v preteklosti ustvarjenega z nepremičninami, pa lahko opazimo, da trenutno na Forbesovi lestvici petdesetih najbogatejših zemljanov ni nobenega, ki bi ustvaril večino svojega bogastva na ta način.

Slika: Forbes.com

Elon Musk, Bill Gates, Mark Zuckerberg so svoje bogastvo ustvarili s pomočjo novih tehnologij.

Žal smo bili v preteklosti zelo omejeni in nismo imeli dostopa do podjetij, ki so bila v začetnih stopnjah razvoja teh tehnologij. Ampak časi so se spremenili in tokrat imate tudi vi dostop do investicij, kot so bili Facebook, Amazon in Tesla v začetku tisočletja.

S tehnologijo rastejo tudi nove finančne paradigme

Poglejmo, kaj trenutno počnejo močnejša podjetja v Ameriki, ki imajo precejšnje denarne rezerve. Na primer, podjetje Apple ima v svojih bilancah skoraj 200 milijard dolarjev denarja.

Številna takšna podjetja zdaj del svojih sredstev investirajo v nove tehnologije, ki prinašajo več prednosti kot le zaščito pred inflacijo. Poleg rasti cen je najpomembnejša varnost kapitala.

Investicija v blockchain tehnologije je varnejša in bolj zaščitena pred posegi države kot sredstva na banki, ki nam jih lahko po vzoru Cipra tudi "porežejo".

Takšno investicijsko strategijo sta ubrali podjetji Microstrategy in Tesla, ki del svojih ogromnih denarnih rezerv investirata prav v ta trg.

Podjetje Microstrategy pod vodstvom Michaela Saylorja je v ta trg vložilo že več milijard dolarjev in ni videti, da bi se kaj kmalu ustavili. Vsakič, ko se trg močneje zamaje in se sprožijo govorice o morebitnem sesutju trga, Microstrategy kupuje po znižanih cenah. Ob zadnji večji korekciji je podjetje v trg vložilo dodatnih 414 milijonov dolarjev.

Donosi, ob katerih problem inflacije praktično zbledi

Zanimanje za to tehnologijo je vse večje, saj je povprečna investicija na teh tehnologijah v zadnjem letu prinesla več kot 340 odstotkov donosa, kar pomeni, da bi vam samo 20 odstotkov prihrankov, investiranih v te tehnologije, prineslo skoraj podvojitev vaših celotnih prihrankov – ob tem, da bi 80 odstotkov teh še vedno imeli položene na banki.

Kot kaže, bo šel trend še naprej v isto smer.

Odločitve, ki jih boste sprejeli v naslednjih mesecih, bodo močno vplivale na vašo finančno prihodnost.

Naš nasvet je torej ta, da po vzoru velikih podjetij in profesionalnih vlagateljev tudi vi ukrepate in vzamete finančno prihodnost v svoje roke. Prvi korak je ta, da prenesete brezplačen vodnik "Kako se zavarovati pred inflacijo".

Naročnik oglasnega sporočila je E-Titanex.