Dušan Šešok svojima sinovoma lani plačal več kot milijon evrov za svetovanje

Prvi mož in večinski lastnik Iskre, enega vodilnih srednjeevropskih podjetij na področjih industrijskih in elektrotehničnih izdelkov, Dušan Šešok ima poleg spora z nekdanjim finančnim direktorjem Jožetom Godcem dodaten razlog za skrb. V prihodnjih dneh bodo revizorji družbe Ernst & Young začeli posebno revizijo poslov Iskre s podjetji, ki jih obvladuje družina Šešok. Po dostopnih informacijah se bodo pri pregledu osredotočili na milijonske posle Iskre z Matijo in Klemnom Šešokom, sinovoma predsednika uprave, ki se ukvarjata s pravnim, davčnim in drugim svetovanjem.

Zadrževal plače in zaračunaval parkirnino

Na Dušana Šešoka, nekdanjega finančnega ministra v Demosovi vladi, sicer že dalj časa letijo kritike o njegovem ravnanju z zaposlenimi v skupini Iskra. Zniževanje njihovega števila, začasno neizplačevanje dela plač in zaračunavanje parkirnine pred tovarno Iskre so bili v preteklosti le nekateri razlogi, da so ga sindikalisti obtoževali "skupinskega mobinga in arogance".

Šešok, ki je skupaj z nekaterimi drugimi menedžerji izpeljal prevzem Iskre, katerega breme mora danes odplačevati kar Iskra, je za nameček v lanskem letu prejel za okrog 187.600 evrov bruto prejemkov, kar je celo malo več kot v letu 2014.

Sinova Dušana Šešoka Matija in Klemen se ukvarjata z davčnim, finančnim in drugimi svetovanji.

Prej za "drobiž", danes za milijon evrov

Vse to očitno ni oviralo poslovnega sodelovanja med Iskro, ki jo obvladuje Šešok, in podjetji v lasti njegovih sinov. Ravno nasprotno. Skupina Taxgroup bratov Šešok, ki je v preteklosti svetovala pri nekaterih odmevnih poslih v državi, pomagala je na primer Binetu Kordežu pri neuspešnem lastninjenju Merkurja in sinovoma ljubljanskega župana Zorana Jankovića pri poslih na Cipru, je namreč vedno bolj odvisna od Iskre.

Še pred desetletjem je Dušan Šešok domači javnosti pojasnjeval, da njegova sinova res delata za Iskro, vendar za "drobiž" oziroma za bistveno manj, kot bi morala glede na ceno storitev na trgu. Danes ni več tako. V letih od 2012 do 2014 so podjetja v lasti bratov Šešok letno Iskri zaračunavala od 300 tisoč do 375 tisoč evrov, v letu 2015 pa so stroški storitev "pravnega, finančnega in davčnega svetovanja" močno poskočili. Samo njuno podjetje Taxgroup svetovalne rešitve je z Iskro ustvarilo za več kot milijon evrov poslov. Po neuradnih informacijah se število teh v letošnjem letu še povečuje.

Kupila podjetje in ga prodala očetovi Iskri

Pod drobnogledom revizorjev se bo znašel še en sklop poslov. Gre za nakup podjetja Oria Computers iz Zagorja ob Savi, ki se je ukvarjalo z informacijskimi rešitvami.

Podjetje Oria, ki ga je leta 1991 soustanovil danes eden najbogatejših Slovencev Sandi Češko, je bilo do leta 2009 v lasti njegove družbe Studio Moderna s sedežem na Nizozemskem in štirih članov vodstva Orie. Za tem ga je prevzelo podjetje Loros, ki sta ga prek podjetja Taxgroup IPB obvladovala Matija in Klemen Šešok. 

Manj kot dve leti zatem sta ga prodala Iskri, vmes pa je Oria začela pospešeno izgubljati posle in zaposlene. Iskra si je Orio nedolgo po nakupu v letu 2011 tudi pripojila. Koliko izgube je pri vsem tem ustvarila Iskra in koliko dobička Taxgroup IPB, ni znano. Jasno je le, da je Iskra v letu 2014 odpisala za nekaj več kot četrt milijona evrov dobrega imena, ki ga je dobila z Orio.

Godec predlaga, Šešok zavrne

Za uvedbo posebne revizije v Iskri je poskrbel že omenjeni Godec, ki je moral po sporu s Šešokom lani spomladi prisilno zapustiti družbo in od tedaj pravico išče na sodišču.

Tako je Godec kot 41-odstotni delničar Iskre zahteval posebno revizijo že na lanski redni skupščini. Ta je odločala o (ne)uporabi preteklih dobičkov ter razrešnici upravi in nadzornemu svetu Iskre za delo v letu 2014. Na Godčevo pobudo je bil na dnevni red skupščine uvrščen tudi predlog za imenovanje posebnega revizorja, vendar je Šešok pričakovano glasoval proti.

Godec kljub temu ni odnehal in se po pomoč obrnil na Okrožno sodišče v Ljubljani. Če skupščina zavrne tovrstni predlog, imajo manjšinski delničarji po zakonu o gospodarskih družbah pravico, da to v njihovem imenu naredi sodišče. Pogoj je, da gre za delničarje, ki imajo v rokah najmanj deset odstotkov lastništva družbe, in da "obstaja vzrok za domnevo, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta družbe".

Družba KPMG Slovenija je opravila revizijo Iskre in ni ugotovila spornih zadev, zdaj pa bo revizijo opravila še družba Ernst & Young.

Šešokovi dobili pozitivno mnenje "hišnega revizorja"

Sodišče je Godčevi pobudi ugodilo. "V zadevi je bil postavljen posebni revizor, ki mora izdelati poročilo v treh mesecih," so povedali na Okrožnem sodišču v Ljubljani.

To so nam potrdili tudi v Iskri. "Vsak delničar ima pravico zahtevati revizijo in sodišče jo je potrdilo. Sodba še ni pravnomočna," nam je dejal Matija Šešok, direktor operacij v družbi. Dodal je, da je sodišče dovolilo posebno revizijo le za določene posle, "ne pa za vse, ki jih je gospod Godec zahteval".

Poudaril je tudi, da so vmes pri revizorski družbi KPMG Slovenija že naročili posebno revizijo in pridobili mnenje, da je s posli vse v redu. Sum o nepravilnostih torej ni bil potrjen. Toda pozabil je povedati, da je KPMG dolgoletni revizor skupine Iskra, ki je njene bilance revidiral zadnjih najmanj deset let. Ne gre spregledati niti zakonskih določb, ki prepovedujejo, da bi delo posebnega revizorja opravljala oseba, ki je revidirala letno poročilo družbe v zadnjih petih letih. Torej se KPMG sploh ne bi smel izreči o poslih, katerih pregled zahteva Godec.

Bo Šešok ubranil nadzornike?

To pa ni edina fronta, na kateri se trenutno borita Šešok in Godec. Prejšnji teden smo na Siol.net razkrili, da bo čez manj kot mesec dni potekala izredna skupščina Iskre, glavna točka na dnevnem redu pa je menjava večine članov nadzornega sveta, naklonjenih Šešoku. Predlagal jo je Godec, in sicer v času, ko je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) zaradi kršitev zakonodaje odvzela Šešoku glasovalne pravice in odločevalski vpliv v Iskri porinila v roke Godcu. 

Toda Šešok je pohitel in z odpravo kršitev pridobil nazaj glasovalne pravice. Pričakovati gre, da bo na majski skupščini zavrnil Godčev predlog za zamenjavo nadzornikov. Razen če se zgodi kaj presenetljivega in znova izgubi glasove v Iskri. V tem primeru bi bil ogrožen celo njegov položaj predsednika uprave.

Odnosi med dvema največjima lastnikoma Iskre Dušanom Šešokom (na fotografiji) in Jožetom Godcem so se ohladili v začetku lanskega leta.