Drugi tir: ne z Orbanom, Slovenija ima pri drugem tiru problem z Italijani

Finančna konstrukcija projekta drugi tir Divača-Koper, trenutno ocenjenega na približno milijardo evrov, je ponovno v zraku. Po verjetno dokončnem umiku madžarske države, ki je bila za gradnjo nove proge pripravljena nameniti 200 milijonov evrov, je zdaj pod vprašajem tudi vložek Evropske investicijske banke (EIB).

Po naših informacijah so namreč njeni predstavniki v zadnjem času izrazili več pomislekov glede financiranja projekta. Po načrtih ministrstva za infrastrukturo, ki ga vodi Alenka Bratušek, bi EIB pri projektu sodelovala s posojilom v višini 250 milijonov evrov.

To pomeni, da je trenutno pod vprašajem še okrog 450 milijonov evrov denarja, ki ga Slovenija potrebuje za gradnjo tira, torej skoraj polovica vrednosti investicije.

Preberite še:

Nov zaplet pri drugem tiru: kaj so zakuhali Alenki Bratušek

Kako bi umik Madžarske vplival na gradnjo drugega tira

Kaj moti evropsko banko

Uradnih informacij o tem, zakaj imajo v EIB zadržke glede financiranja drugega tira, v zadnjih dneh ni bilo mogoče dobiti. "V tem trenutku ne moremo dati komentarja," so nam odgovorili na vprašanje, ali lahko potrdijo ali zanikajo, da imajo o tem pomisleke. Potrdili so le, da jih je slovenska vlada zaprosila za sodelovanje pri projektu.
Železniška proga Divača-Koper Foto: STA , Po informacijah, ki jih je potrdilo več virov, pa je mogoče pomisleke EIB uvrstiti v dve skupini.

Prvi so povezani s finančnimi razlogi. V EIB naj bi namreč želeli, da bi Slovenija za posojilo, ki bi ga za gradnjo drugega tira najelo projektno podjetje 2TDK, jamčila z državnim poroštvom. Tej možnosti se želijo na ministrstvu izogniti tako, da bi poroštvo za posojilo poskušala pridobiti prek Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), bolj znanega kot "Junckerjev načrt".

To je pred dnevi potrdila tudi Alenka Bratušek. "Komisija bi morala razumeti, da je zavarovanje preko Junckerjevega sklada vsaj enakovredno državnemu zavarovanju," je dejala ob obisku Luke Koper.

Drugi tir zavirajo tudi italijanski pritiski

Druga vrsta razlogov je politična. EIB je mednarodna banka v lasti 28 držav članic EU. Čeprav ima natančno določene postopke sprejemanja odločitev o financiranju projektov, je jasno, da imajo glavno besedo v njej njene lastnice, torej države. Znani so primeri, ko so posamezni odbori EIB zavrnili posamezne projekte, a so jim krovni organi banke prižgali zeleno luč. Metod Dragonja, državni sekretar na ministrstvu za finance Foto: Bor Slana

Ena od štirih evropskih držav, ki imajo v lasti največji delež EIB, je Italija. Po naših informacijah naj bi naša zahodna soseda v zakulisju že več mesecev dokaj intenzivno poskušala ovirati gradnjo drugega tira.

Gre namreč za projekt, ki neposredno posega v strateške interese sosednje države, natančneje tržaške regije. Znano je, da ima slovenska luka primat v troboju severnojadranskih pristanišč Koper-Trst -Reka. Medtem ko so v Kopru lani prepeljali že več kot 900 tisoč ton kontejnerskega tovora, je bila ta številka v Trstu za skoraj tretjino nižja.  

Na ministrstvu so pojasnili, da se je Bratuškova s predstavniki EIB do zdaj pogovarjala dvakrat, obakrat v Bruslju, pri čemer je enkrat delegacijo vodil Metod Dragonja, državni sekretar na ministrstvu za finance. Pogovore so ocenili za "konstruktivne". S podpredsednikom EIB Vazilom Hudákom pa se bo predvidoma srečala prihodnji teden.

Novice Zakaj EU financira hrvaški most, drugega tira Divača–Koper pa ne?

Tržaško pristanišče na udaru Bruslja

Toda okrepitev italijanskega lobističnega pritiska časovno sovpada še z eno zgodbo, ki utegne močno poslabšati konkurenčni položaj Trsta v razmerju do preostalih pristanišč.

Že od letošnje pomladi namreč evropska komisija Italiji grozi z zamrznitvijo evropskih sredstev, če ne bo spremenila davčnega režima za svoja pristanišča. Tem oziroma njihovim upravljavcem namreč ni treba plačevati davka na dobiček. Podobno izjemo so imele tudi luke v Franciji, Belgiji in na Nizozemskem, a je komisija dosegla njihovo ukinitev.

Viktor Orban, predsednik madžarske vlade Foto: Reuters

V primeru Italije komisija vztraja, da gre pri upravljavcih pristaniške infrastrukture za običajna podjetja, ki bi morala biti zaradi tega podvržena istim davčnim obremenitvam.

Temu se najbolj upira prav dolgoletni direktor tržaške pristaniške uprave Zeno D'Agostino. Podpirajo ga tudi v generalni konfederaciji za promet, osrednjem združenju italijanskih logistov. Tam poudarjajo, da bi evropska komisija s tem znižala konkurenčnost italijanskih pristanišč in logističnih verig. To bi pomenilo, da bi se njihovi kupci morda še bolj ozirali proti Kopru.

Ali Orban s Trstom le blefira?

Vse to v drugačno luč postavlja tudi napovedi predsednika madžarske vlade Viktorja Orbana, da bo njegova država logistične tokove madžarskih podjetij zaradi skorajšnje prekinitve pogajanj s Slovenijo o sofinanciranju drugega tira preusmerila v Trst. Te so poznavalci logistike v zadnjih dneh označili za nerealne.

Slovenska vlada uradno še ni odstopila od sporazuma z Madžarsko, ki ga je podpisala še vlada Mira Cerarja. Čeprav Bratuškova tej možnosti odkrito ni naklonjena, saj da "lahko Slovenija drugi tir zgradi sama, in to ceneje", je Cerar, zdaj v vlogi ministra za zunanje zadeve, v torek svojemu madžarskemu kolegu Petru Szijjartu povedal, da izjav Bratuškove "ne bi smel razumeti kot odločitev slovenske vlade".

Ali in kdaj bo ta razpravljala o udeležbi Madžarov pri projektu drugi tir, za zdaj ni znano, saj se kriza v koaliciji prav na relaciji med Bratuškovo in predsednikom vlade Marjanom Šarcem v zadnjih dneh poglablja.

Še pred tem bi morala vlada potrditi investicijski program za drugi tir, ki ga podjetje 2TDK pripravlja skupaj s svetovalno družbo Deloitte. Brez tega programa se bo namreč težje pogajala tudi z EIB. "Želim si, da bi vlada dobila investicijski program na dnevni red konec novembra, a bomo pa še videli, ali bomo uslišani," je pred dnevi dejala Bratuškova.

Predsednik vlade Marjan Šarec in madžarski zunanji minister Peter Szijjarto.

Kje bo država dobila denar, če Madžarov ne bo

Prav tako še ni jasno, kje bo država ob vseh težavah pri zapiranju proračuna našla 200 milijonov evrov v primeru, če tega denarja ne bo prispevala Madžarska. Po nekaterih informacijah je ena možnosti, na katero računajo na ministrstvu, da bi Slovenija za gradnjo drugega tira namenila del kupnine, prejete od prodaje NLB.

Preostali znesek, približno 550 milijonov evrov, naj bi država oziroma njeno projektno podjetje 2TDK našla pri naslednjih virih:

1. 250 milijonov evrov bo prek različnih skladov in razpisov (kohezijski sklad, IPF, CEF, tako imenovana "blending" sredstva) prispevala EU. Približno 16 milijonov evrov naj bi pri tem znašala lastna udeležba.
2. 158 milijonov evrov si bo podjetje 2TDK izposodilo pri komercialnih bankah in Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD).
3. Preostalih približno 140 milijonov evrov pa namerava dobiti iz domačih virov. Ob neposrednih sredstvih iz proračuna so med njimi tudi prihodki iz povišane uporabnine za uporabo železniških tirov, ki bi jih plačevalo podjetje SŽ-Infrastruktura, plačila iz pretovora v Luki Koper in pribitka za cestnine za okoljske obremenitve na delu avtoceste med Divačo in Ljubljano. Z njim bi država v prihodnjih letih spodbujala postopno selitev tovornega prometa s cest na železnice.

Novice Drugi tir: kaj je v sporazumu z Madžari takega, da mora ostati tajno?