Dogovor o fiskalni pogodbi, vrh EU v senci težav z Grčijo

Vprašanje vloge Sodišča EU pri nadzorovanju izvajanja pogodbe sicer za zdaj ostaja odprto in naj bi bilo razčiščeno do podpisa pogodbe, ki je predviden marca.

Stališče Velike Britanije ostaja neomajno Stališče Velike Britanije je znano že od lanskega decembra in se danes ni spremenilo. Zaradi njenega nasprotovanja vnosu fiskalnega pakta v pogodbo EU so se države tudi odločile za oblikovanje medvladne pogodbe.

Češka pa je še decembra napovedala, da bo k pogodbi pristopila, vmes pa je češka vlada pogojno podprla podpis pogodbe, a je želela prej razčistiti še nekatera odprta vprašanja. Ravno zato je bil na primer francoski predsednik Nicolas Sarkozy presenečen nad spremembo češkega stališča.

Razlog češkega omahovanja vprašanje ratifikacije pogodbe Glavni razlog za to, da Praga za zdaj še ni podprla pogodbe, je sicer po navedbah čeških virov predvsem vprašanje ratifikacije pogodbe. Četudi bi češki parlament pogodbo potrdil z zahtevano dvotretjinsko večino, pa bi se postopek glede na izražena stališča verjetno ustavil pri evroskeptičnem predsedniku Vaclavu Klausu, ki mora pogodbo podpisati. Podobno taktiko je ubral že pri lizbonski pogodbi.

Poleg tega naj Češka ne bi bila povsem zadovoljna s kompromisnim dogovorom glede udeležbe nečlanic območja evra na evrskih vrhovih, čeprav bi ga tudi lahko sprejela. Vseeno pa današnja odločitev Prage še ne pomeni, da se Češka v prihodnje sporazumu ne bo pridružila, če ne prej, po tem, ko bo parlament izvolil novega predsednika.

Temelj pogodbe zlato ali fiskalno pravilo Temelj pogodbe je zlato ali fiskalno pravilo, ki določa, da morajo biti proračuni pogodbenic "uravnoteženi ali v presežku". To pomeni, da strukturni primanjkljaj na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Za zdaj je le okvirno znano, kakšen je natančno dogovor glede vprašanj, ki so bila odprta v končnici pogajanj, na primer glede udeležbe članic brez evra na vrhovih območja evra, pri čemer je vztrajala predvsem Poljska, ali glede vloge Sodišča EU.

Nečlanice območja naj bi sodelovale na rednih evrskih vrhih Nečlanice območja evra naj bi sodelovale na rednih evrskih vrhih, ki jih uvaja pogodba, vsaj enkrat letno, ko gre za specifična vprašanja, povezana s pogodbo. Poleg tega pa bodo na vrhe vabljene, če bodo vprašanja zadevala njihovo konkurenčnost in če bo govora o temeljnih spremembah arhitekture območja evra.

Tako bodo te države, ki so se z izjemo Danske zavezale k prevzemu evra, sodelovale v pogovorih o obliki denarne in gospodarske unije, ki se ji bodo pridružile. Po prepričanju predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya gre za zelo razumen dogovor.

Van Rompuy in Barroso zadovoljna s podpisom pogodbe Van Rompuy je prepričan tudi, da dogovor v največji možni meri ohranja tudi enotnost unije, saj naj bi pred vsakim evrskim vrhom razen v izrednih okoliščinah potekal tudi vrh celotne povezave, pogodba pa vsebuje tudi določilo, da naj bi jo v petih letih vključili v pravni red EU. Seveda pa imajo članice območja evra poseben položaj, ki jih s seboj prinese prenos dela suverenosti ob prevzemu evra, je pojasnil Belgijec na čelu Evropskega sveta.

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je prav tako izrazil zadovoljstvo, da besedilo pogodbe vsebuje tako imenovano skupnostno metodo oziroma jasno vlogo evropskih institucij pri njenem izvajanju in da ne ruši dosedanjega pravnega reda povezave.

Za zdaj še ni jasno kakšna bo vloga sodišča EU Za zdaj še ni jasno, kako bo potekal mehanizem nadzora nad spoštovanjem pogodbe, predvsem kakšna bo vloga Sodišča EU. "Dogovorili smo se, da bomo v času do podpisa sporazuma v marcu preučili način, postopek, kako naj bodo države privedene pred sodišče, če se ne bodo obnašale v skladu s pogodbo," je povedal slovenski premier, ki opravlja tekoče posle, Borut Pahor.

V enem od zadnjih osnutkov je bilo rečeno, da naj bi Evropska komisija poročala o tem, kako so pogodbenice zlato pravilo prenesle v svoje zakonodaje. Ena ali več pogodbenic naj bi lahko kršiteljico pravil o prenosu fiskalnega pravila v nacionalno zakonodajo prijavila Sodišču EU na podlagi lastne pobude ali na predlog Evropske komisije.

Soglasja o enakovredni obravnavi presežnega primanjkljaja in dolga ni bilo V obeh primerih bi bilo mnenje sodišča zavezujoče, država bo morala v roku, ki ga bo določilo sodišče, izvesti potrebne ukrepe. Če ne bi sodišče lahko kršiteljici naložilo kazen v višini do 0,1 odstotka bruto domačega proizvoda.

Slovenija in še veliko drugih držav se je v pogajanjih o pogodbi zavzemalo za enakovredno obravnavo presežnega primanjkljaja in dolga - da bi se uporabljala obrnjena kvalificirana večina tudi v primerih, ko gre za kriterij dolga, kot velja pri kriteriju primanjkljaja, ko lahko države zavrnejo priporočila Evropske komisije glede kršitev le z obrnjeno kvalificirano večino. Soglasja o tem ni bilo zaradi nasprotovanja približno petih držav.

Dogovor med Grčijo in zasebnimi upniki v naslednjih dneh Grške oblasti in zasebni upniki naj bi dogovor o delnem odpisu dolga dosegli v naslednjih dneh, je po koncu vrha povedal Barroso. Voditelji so finančne ministre pozvali k dogovoru o drugem programu pomoči za Grčijo do konca tedna, tako da bi se začel mehanizem odpisa dolga odvijati sredi meseca.

Voditelji so sicer po Barrosovih besedah opravili le krajši pogovor o Grčiji, premier te prezadolžene države Lukas Papademos pa jih je seznanil z napredkom v pogajanjih z zasebnimi upniki o pogojih zamenjave kratkoročnih z dolgoročnejšimi obveznicami.

Po koncu vrha ločen sestanek Po koncu vrha je potekal še ločen sestanek glede Grčije, na katerem so sodelovali Papademos, Van Rompuy, Barroso, šef evroskupine Jean-Claude Juncker in član izvršilnega odbora Evropske centralne banke (ECB) Jörg Asmussen.

Voditelji so Grčijo in zasebne upnike pozvali, naj dogovor dosežejo v naslednjih dneh, finančne ministre pa, naj naredijo vse potrebne korake za sprejem drugega programa pomoči tej prezadolženi državi v roku, ki bo omogočil, da se mehanizem zamenjave obveznic začne izvajati sredi meseca.

Sarkozy nakazal namero, da bi pri zmanjševanju dolžniške krize sodelovala tudi ECB Sarkozy je v izjavi po vrhu sicer nakazal tudi, da bi morebiti pri zmanjšanju dolžniškega bremena Grčije lahko sodelovala tudi ECB. Dejal je namreč, da gre za pogajanja z zasebnimi upniki, morebiti pa tudi z drugimi evropskimi ustanovami.

V zadnjih dneh so se namreč pojavile informacije o pritiskih s strani zasebnih upnikov na ECB, naj tudi ona pristane na izgube v svojem okoli 40 milijard evrov vrednem portfelju grških državnih obveznic.

Buren odziv na zamisel o začasni omejitvi grške suverenosti Današnji vrh je sicer precej zasenčil spor na osi Berlin-Atene glede nemških predlogov po uvedbi posebnega pooblaščenca območja evra, ki bi nadzoroval izpolnjevanje grških fiskalnih zavez in imel celo pravico do sprejemanja nekaterih odločitev na področju javnofinančne politike.

Na to zamisel o začasni omejitvi grške suverenosti so se burno odzvali v Grčiji, deležna pa je bila tudi kritik med voditelji. Sarkozy je tako po koncu zasedanja poudaril, da ne bi smeli razmišljati o tem, da bi kakšno članico postavili pod skrbništvo. "To ne bi bilo ne razumno, ne demokratično in niti učinkovito," je prepričan. Podobno odklonilno se je izrekel tudi italijanski premier Mario Monti.

Merklova: V Grčiji se kaže potreba po nadzoru Nemška kanclerka Angela Merkel se je ob prihodu na vrh vsaj v besedah distancirala od predlogov Berlina v internem dokumentu za države evrskega območja, ki je konec tedna prišel v javnost. Vendar pa je bila po koncu zasedanja voditeljev videti precej nezadovoljna. Zatrdila je, da se to vprašanje sploh ne bi postavljalo, če bi trojka predstavnikov Evropske centralne banke, Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Evropske komisije poročala o napredku Grčija na področju izpolnjevanja zavez.

Po njenih besedah se v primeru Grčije zato po njenih besedah kaže potreba po nadzoru in spomnila, da so se voditelji že oktobra dogovorili o stalnem monitoringu s strani evropskih predstavnikov in IMF. "Obstaja določena frustracija. Postavlja se vprašanje, če je moč kaj izboljšati," je pripomnila.

Vprašanje o pooblaščencu sicer po oceni šefa evroskupine, luksemburškega premierja Jeana-Clauda Junckerja ni več na mizi, Merklova pa pri tej zamisli naj ne bi več vztrajala.