Čufer pričakuje pozitiven odziv Bruslja na slovenski proračun

"Mislim, da bomo dobili pozitiven odziv, ko bodo to natančno pregledali in proučili," je povedal minister ob prihodu na zasedanje evroskupine v Luksemburgu.

V Evropski komisiji so v minulih dneh pojasnili, da bodo v primeru resnih kršitev evropskih proračunskih pravil v predlogih nacionalnih proračunov državo kršiteljico k popravkom pozvali že v dveh tednih po prejetju predloga proračuna.

Minister Čufer ne pričakuje nikakršnih komentarjev o slovenskem proračunu Slovenija je morala predlog proračuna v Bruselj poslati do 1. oktobra, tako da se zanjo ta rok izteče v torek. A Čufer danes ali v torek v Luksemburgu ne pričakuje nikakršnih komentarjev o slovenskem proračunu, češ da postopek še ni končan.

Tudi sicer meni, da bo odziv Bruslja na slovenski proračun pozitiven. Komisija bo predloge proračunov članic območja evra dokončno ocenila sredi novembra. Minister Čufer poziva k popravkom predloga slovenskega proračuna ne pričakuje niti tedaj.

Nekateri viri pojasnjujejo, da omenjene resne kršitve, v primeru katerih bi Bruselj članico pozval k popravkom že v dveh tednih po prejetju predloga, pomenijo nespoštovanje fiskalnih ciljev. Slovenija pa cilje v svojem predlogu spoštuje.

Drugi viri napovedujejo, da lahko Slovenija bruseljske komentarje pričakuje v začetku prihodnjega tedna, in opozarjajo, da je težava struktura, saj je zmanjševanje primanjkljaja premalo osredotočeno na odhodke in krčenje tekoče porabe ter preveč na reze naložb.

Kaj mora Slovenija doseči? Slovenija mora pri odpravljanju presežnega primanjkljaja doseči naslednje vmesne nominalne cilje: 4,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 2013 (3,7 odstotka BDP brez enkratnih odhodkov za dokapitalizacijo dveh največjih bank, ki skupaj predstavljajo 1,2 odstotka BDP), 3,3 odstotka BDP v letu 2014 in 2,5 odstotka BDP v letu 2015.

Na podlagi teh ciljev naj bi se strukturni proračunski saldo izboljšal za 0,7 odstotka BDP v letu 2013, 0,5 odstotka BDP v letu 2014 in 0,5 odstotka BDP v letu 2015.

Slovenija sicer danes ni na dnevnem redu ministrov držav v območju evra. V evroskupini trenutno ne čutijo potrebe po razpravi o Sloveniji niti po poročanju slovenskega ministra, češ da ni novih elementov, o katerih bi bilo treba poročati, so pojasnili viri.

Čakajo namreč izid zdravstvenega pregleda slovenskih bank, predvsem največje, Nove Ljubljanske banke (NLB). Diagnoza za NLB, ki bo po navedbah virov znana 21. oktobra, bo narekovala nadaljnje dogajanje na slovenskem in evropskem odru.

Objave rezultata pregleda bank ne bo, dokler ne končajo vsega pregleda Čeprav bodo rezultati pregleda NLB po vseh napovedih znani prej kot za ves pregled osmih bank, pa viri v Luksemburgu poudarjajo, da ne bodo objavljeni ločeno, temveč jih bodo "zaprli v sef" in počakali na to, da bo končan ves pregled.

Pri zdravstvenem pregledu slovenskih bank se sicer spet pojavljajo zamude. Po najnovejših informacijah bodo rezultati pregleda kakovosti aktive in stresni testi osmih bank znani šele decembra.

Minister Čufer sicer v Luksemburgu ne pričakuje posebnih premikov. Danes bo zanimiva razprava o stresnih testih, ki jih pripravljajo za banke v Evropi, to bodo z zanimanjem poslušali, je še povedal.