Petek, 22. 5. 2020, 3.40
4 leta, 7 mesecev
Čemu bo še treba posvetiti pozornost po milijardo težki tretji pomoči?
Vlada je v sredo obravnavala tretji paket ukrepov za omilitev vpliva epidemije bolezni covid-19. Težak bo okrog milijarde evrov, glavni poudarek pa bo namenjen subvencioniranju skrajšanega delovnega časa in turističnega bona za vse prebivalce Slovenije. Čemu bo še treba posvetiti pozornost?
V zvezi s tretjim paketom pomoči je bilo največ pozornosti namenjene turističnim bonom, ki jih bodo dobili prebivalci Slovenije. Petdeset evrov za mladoletne osebe in 200 za polnoletne, izkoristiti pa jih bo mogoče od 1. junija pa do konca leta. Začetek koriščenja je sicer odvisen od tega, kdaj bo tretji protikoronski zakon sprejet.
Skupno bo država za turistične bone namenila okrog 345 milijonov evrov, izkoristiti pa jih bo mogoče za plačilo prenočitve oziroma prenočitve z zajtrkom v hotelih, počitniških domovih, kampih, na turističnih kmetijah in v podobnih nastanitvenih obratih za kratkotrajno bivanje. Ob tem Zdravko Počivalšek, minister za gospodarstvo, pričakuje, da bodo potrošniki še dodatno porabili 172 milijonov evrov.
Turistični vavčerji se lahko usmerijo v ciljno panogo
"Turistični vavčerji so v teh razmerah sprejemljiv ukrep, katerega prednost je v tem, da ga je mogoče usmeriti v ciljno panogo in pomaga turističnim ponudnikom nadomestiti del izpada dohodka, tako da zmogljivosti obratujejo in vsaj del zaposlenih ostaja aktiven," o predlogu iz tretjega paketa zakonov za pomoč pri omejevanju vpliva epidemije pravi ekonomist Anže Burger.
Kako bo deloval turistični bon?
Bon bo izdan v elektronski obliki in vezan na davčno številko, državljani pa ga bodo lahko porabili v nastanitvah in nastanitvah z zajtrkom, ki jih ponujajo hoteli, počitniški domovi, kampi, turistične kmetije in vsi drugi podobni nastanitveni obrati za kratkotrajno bivanje.Vso vrednost bo treba izkoristiti naenkrat, bon pa bo prenosljiv med člani družine do drugega kolena.
Ključni ukrep tretjega protikoronskega paketa zakonov je sicer subvencioniranje skrajšanega delovna časa od pet do 20 ur na teden, kar pomeni, da bo moral delavec opraviti vsaj polovičen delovnik. Kot je pojasnil Janez Cigler Kralj, minister za delo, bo shema namenjena podjetjem, "ki vsaj desetini zaposlenih ne bodo mogla zagotavljati 90 odstotkov dela, in sicer na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas".
Časovno bo ta ukrep omejen na obdobje od 1. junija do 31. decembra, zanj pa bodo zagotovljena vsa potrebna sredstva, je zagotovil minister.
Delavca na čakanja najpozneje do 30. junija
Sprememba bo tudi za delavce v turizmu in gostinstvu, ki jim bodo prihodki upadli za več kot 10 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. Delavce bodo lahko do 30. junija poslali na čakanje, država pa jim bo subvencionirala skrajšan delovni čas.
Kot je pojasnil Počivalšek, se bodo po novem delavci na čakanju lahko vsak mesec za največ sedem dni vrnili na delo, država bo za te delavce delodajalcu povrnila 80 odstotkov nadomestila plače, ki ne sme biti nižje od minimalne plače.
"Ta vrednost je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, preostanek bo šel v breme delodajalca," je povedal minister.
Kdo se je že oglasil?
Počivalšek je včerajšnjo predstavitev podrobnosti zakona začel z nagovorom, da smo z vsakim sprejetim ukrepom bližje izhodu iz krize. Najglasnejši so bili v avtomobilski industriji, kjer so se danes že sestali s Počivalškom, ta pa jim je obljubil, da bo predlagal podaljšanje čakanja na delo. Več o tem tukaj.
Ob avtomobilski industriji so se oglasili tudi prevozniki, združeni v sekciji za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), saj jih vlada ni vključila v paket protikoronskih ukrepov. Govorili bodo z infrastrukturnim ministrom Jernejem Vrtovcem, ob tem pa si želijo tudi srečanja z Andrejem Šircljem, finančnim ministrom.
"Če bomo tako, kot pravi vlada, zdaj na polno začeli s turizmom, potem naš sektor ne bo potreboval pomoči. Vendar vsi vemo, da se to ne bo zgodilo," je za STA dejal predsednik sekcije Peter Pišek. Če do petka ne bodo dosegli dogovora, pa prevozniki napovedujejo protest.
Finančni minister Andrej Širčelj o tretjem paketu zakonov za omilitev vpliva koronavirusa.
Kaj bo s poslovnimi najemninami?
Čemu pa bo po Burgerjevem mnenju še treba nameniti pozornost? Meni, da bo treba marsikatere ukrepe verjetno še podaljšati, saj za zdaj ne kaže, da bi se tuji turisti kmalu začeli vračati v Slovenijo.
"Težave v prihodnjih mesecih pa vidim tudi v plačevanju najemnin za poslovne prostore, vendar je pri tem verjetno s pravnega vidika težko posegati v obligacijska razmerja med najemodajalci in najemniki in se moramo sprijazniti s sporazumnimi dogovori o odlogu ali zmanjšanju najemnin," še sklene Burger.