Bruselj Sloveniji za letos napoveduje dvoodstotni padec BDP

Glavni razlog za te številke je po njeni oceni bančni sektor. Slovenija bi morala sicer primanjkljaj letos znižati pod tri odstotke BDP, sicer ji grozijo sankcije.

Za leto 2014 pa komisija Sloveniji napoveduje 4,7-odstotni primanjkljaj in 0,7-odstotno rast. Ocene glede rasti in primanjkljaja tako za letos kot za prihodnje leto so za Slovenijo občutno slabše kot v povprečju v območju evra in celotni EU.

Slabše obete za rast imata letos le Grčija in Ciper Slabše obete za rast imata letos le Grčija, na sploh najbolj problematična članica območja evra, in Ciper, ki je prav tako že zaprosil za pomoč in se s trojko pogaja o pogojih zanjo. Preostalim trem članicam, ki so morale zaprositi za pomoč, Irski, Portugalski in Španiji, kaže bolje kot Sloveniji.

Slabše napovedi glede primanjkljaja v letošnjem letu pa so dobile le Irska, Španija in Velika Britanija.

Še lani novembra je komisija Sloveniji za letos napovedala 3,9-odstotni javnofinančni primanjkljaj in 1,6-odstotni padec BDP.

"Slovenija je zdrsnila nazaj v recesijo z dvojnim dnom" Komisija v napovedi ugotavlja, da je Slovenija "zdrsnila nazaj v recesijo z dvojnim dnom" in da "podaljševanje čiščenja bančnih bilanc podaljšuje šibkost gospodarstva in povzroča zamude pri fiskalni konsolidaciji". Za nadaljnji padec BDP pa je krivo nadaljnje slabenje investicij v kombinaciji z negativnimi trendi v zaposlovanju in domači potrošnji.

V letu 2014 se sicer Sloveniji po oceni komisije obeta počasno okrevanje, a to bo odvisno od hitrosti in učinkovitosti reševanja krize v bančnem sektorju ter uspešnega prestrukturiranja prezadolženih podjetij, napoveduje komisija.

Sicer pa je Bruselj Sloveniji za letos napovedal javni dolg v višini 59,5 odstotka BDP, za naslednje leto pa 63,4-odstotnega, kar je še vedno precej boljše od povprečja v območju evra in EU, vendar strmo raste.

Tudi brezposelnost je nižja kot v povprečju v območju evra in EU, a prav tako raste. Po napovedi komisije bo Slovenija letos beležila 9,8-odstotno brezposelnost, leta 2014 pa 10-odstotno.

Rehn: Za Slovenijo cilj glede primanjkljaja nedosegljiv Znižanje javnofinančnega primanjkljaja pod tri odstotke BDP v letošnjem letu je za Slovenijo na tej točki nedosegljiv cilj, je v Bruslju ocenil evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn. Poudaril je tudi, da obstaja "nujna potreba po nadaljnjih globokih strukturnih reformah".

Cilj za znižanje primanjkljaja v letu 2013, ki ga je EU Sloveniji določila kot rok ob sprožitvi postopka zaradi prekomernega primanjkljaja, je po Rehnovih besedah za Slovenijo "na tej točki realistično nedosegljiv", predvsem zato, ker ukrepanje v podporo bančnemu sektorju zelo bremeni javne finance.

Evropska komisija bo sicer razmere v Sloveniji v prihodnjih mesecih še podrobneje analizirala, a že sedaj je mogoče reči, da so "nujne nadaljnje globoke strukturne reforme", sploh za spodbujanje investicij, ki se bodo po napovedih v tem in prihodnjem letu še krčile, je poudaril komisar.

"Recesija bremeni javne finance in povzroča zamude pri fiskalni konsolidaciji" "Podaljševanje čiščenja bančnih bilanc podaljšuje šibkost gospodarstva, recesija bremeni javne finance in povzroča zamude pri fiskalni konsolidaciji," je še dejal Rehn v povezavi s Slovenijo.

V postopku zaradi prekomernega primanjkljaja je trenutno 20 od 27 članic unije. Leto 2013 je na primer rok za znižanje primanjkljaja pod tri odstotke BDP tudi za Francijo, ki naj tega cilja prav tako ne bi dosegla, zato se sedaj na veliko ugiba o tem, ali bo Bruselj spet pogledal skozi prste, kot je že v preteklosti v primeru Grčije, Španije in Portugalske.

Rehn ni želel govoriti o tem, češ da bo o sankcijah govora spomladi. "Sankcije - to bo glasba za spomladanski čas," je dejal.