Torek, 9. 1. 2018, 4.02
6 let, 11 mesecev
Banke stopajo na zavoro: podražitev posojila ni več daleč
Slovenske banke so začele zaostrovati pogoje, po katerih odobravajo stanovanjska in potrošniška posojila. Pri preračunih posojilne sposobnosti naj bi predvidele možnost precejšnjega dviga obrestnih mer.
Banke posojil ne odobravajo samo na podlagi posojilne sposobnosti na dan odobritve, ampak po novem tudi presodijo, ali bo komitent zmožen odplačevati posojilo v prihodnosti.
V simulacijah uporabljajo domnevo, da bi se lahko zgodilo zvišanje obrestne mere EURIBOR, ki se uporablja pri kreditih s spremenljivo obrestno mero in je od leta 2016 negativna, za 1,75 odstotne točke. To bi obroke posojil zvišalo do ravni, ko jih številni ne bi mogli več odplačevati.
Posameznik, ki bi za obdobje 20 let najel stanovanjsko posojilo v vrednosti 120 tisoč evrov in mesečno plačuje obrok v višini nekaj več kot 600 evrov, bi v tem primeru plačeval kar okoli 100 evrov višji znesek.
Kako so banke prišle do te številke, ni jasno. Očitno pa njihove analize kažejo, da bi se lahko v srednjeročnem obdobju zgodilo tolikšno zvišanje ravni EURIBOR.
Ameriška centralna banka (Fed) je v zadnjih dveh letih že nekajkrat zvišala ključno obrestno mero, v letošnjem in prihodnjem letu pa napoveduje dodatne dvige, vse dokler ta ne bo dosegla ravni 2,8 odstotka.
Samo vprašanje časa je, kdaj bo sledila Evropska centralna banka (ECB) in podražila zadolževanje slovenskih gospodinjstev.
Posojilno sposobnost znižujejo tudi stroški
V Gorenjski banki so potrdili, da so za izračun odplačilne sposobnosti vzeli višjo vrednost referenčne obrestne mere.
"Prav tako smo pri kreditojemalcih, ki se v času odplačevanja posojila upokojijo, upoštevali predvideni nižji redni mesečni priliv. Vse to seveda z namenom večje varnosti in manjšega tveganja, predvsem za posojilojemalca," so pojasnili.
Banke so začele dodatno preverjati tudi plačilno sposobnost posojilojemalcev in posledično zavračajo odobritev posojil tistim, ki ne ustrezajo pogojem.
Pri ugotavljanju, ali je posameznik kreditno sposoben ali ne, se ne upoštevajo le obstoječi dolgovi pri drugih finančnih institucijah, ampak po novem tudi vsi življenjski stroški in večji odhodki, kot je najemnina.
Zaradi neprijetnih izkušenj iz preteklosti in vse večjega tveganja se pri preračunih, kot rečeno, upošteva tudi možnost, da bi se v bližnji prihodnosti zgodilo drastično zvišanje obrestnih mer.
"Banka je na podlagi poslovne politike in zahtev regulatorja prilagodila postopke izračuna kreditne sposobnosti na področju stanovanjskih in potrošniških posojil," so potrdili v Novi KBM.
Vse to kaže, da se obdobje ugodnih posojil, ki jih lahko najame skoraj vsakdo, končuje.
Vsakdo je dobil posojilo
Slovenske banke so zaradi poplave poceni denarja in hudega boja za nove komitente močno znižale efektivne obrestne mere in s tem gospodinjstva spodbudile k večjemu zadolževanju.
Odobravala so stanovanjska posojila s spremenljivo obrestno mero in le okoli dvoodstotnimi pribitki, fiksne obrestne mere na dolgoročna posojila pa so ponekod dosegala tudi manj kot tri odstotke.
Vse to je oživelo tudi nepremičninski trg, saj je bilo v prvem polletju lani sklenjeno rekordno število poslov. V nemalo primerih so do posojila za nakup stanovanjske nepremičnine prišli tudi posamezniki, ki si ga v normalnih pogojih ne bi mogli privoščiti.
Preberite še:
Konec posojilnega raja in 30 let nizkih obresti?
Več zaslužka za banke, a tudi večje tveganje
Tega se očitno zavedajo tudi slovenske banke, saj bi to v primeru zvišanja obrestnih mer lahko imelo nanje negativne posledice.
V želji po pridobivanju novih komitentov so namreč v zadnjih letih odobravale zelo ugodna posojila s fiksno obrestno mero. To komitentom zagotavlja varnost in stabilnost, saj je mesečni obrok enak vso odplačilno dobo. Priložnost je izkoristilo tudi veliko ljudi z že najetimi posojili in se odločilo za zamenjavo variabilne obrestne mere s fiksno.
Toda dolgoročna posojila s fiksno obrestno mero so za banke veliko tveganje. Denar, ki ga posodijo naprej, so si namreč izposodile od drugih bank. In če je obrestna mera, po kateri si ga izposodijo, višja od tiste, ki so jo dali komitentom, imajo z njimi izgubo.
V nekaterih manjših, tujih bankah so ugodna 30-letna stanovanjska posojila s fiksno obrestno mero že umaknili iz svoje ponudbe. V večini drugih so se odločili, da občutno skrajšajo obdobje, za katero je mogoča sklenitev posojila z nespremenjeno obrestno mero. Tako so na voljo zgolj posojila za deset ali 15 let.
Po podatkih Banke Slovenije se povprečne obrestne mere za stanovanjska posojila z variabilno obrestno mero že dalj časa gibljejo okrog dveh odstotkov. Pri tistih s fiksno obrestno mero pa se je ta zviševala vse lansko leto.
Obrestna mera odvisna od razmer na trgih
V Novi Ljubljanski banki (NLB), naši največji banki, kjer odobrijo vsako četrto stanovanjsko posojilo v državi, so v začetku lanskega leta ugotavljali, da je izpostavljenost obrestnemu tveganju razmeroma majhna, "vendar se je v zadnjem obdobju zmerno povečala".
Za Siol.net so povedali, da bo gibanje obrestnih mer za stanovanjska posojila odvisno od razmer na mednarodnih finančnih trgih, lokalnih konkurenčnih razmer in ravni povpraševanja po tovrstnih posojilih.
"V NLB obrestno politiko prilagajamo tudi aktualni bilančni strukturi, zato bomo svojo ponudbo tudi v prihodnje oblikovali na način preudarnega upravljanja z obrestnim tveganjem," so pojasnili.
O prenehanju odobravanja posojil s fiksno obrestno mero za zdaj ne razmišljajo, so poudarili v NLB.
Banka Slovenije: spremljamo dogajanje
V bankah, kjer se borijo za nova posojila, ki po dolgem obdobju padanja bančnih provizij prinašajo višje obrestne prihodke, tudi mirijo, da niso in v letošnjem letu ne nameravajo zaostrovati posojilnih pogojev.
Stanovanjska posojila tako tudi v letošnjem letu rastejo, v primerjavi z lanskim letom jih je nekaj nad pet odstotkov medletno.
"Glede na visoko gospodarsko rast to ni stopnja rasti, ki bi vzbujala zaskrbljenost," so za Siol.net povedali na Banki Slovenije.
Kljub temu podrobno spremljajo načine odobravanja novih posojil, spremljave ter oblikovanja cen, zlasti pri bankah z izrazitejšo rastjo portfeljev. To počnejo v okviru rednih nadzorniških aktivnosti, kar vključuje tudi preglede v bankah.
5