Banka Slovenije zvišala napoved letošnje gospodarske rasti

V prihodnjih dveh letih bo gospodarska rast 1,9-odstotna oziroma 2,2-odstotna, medtem ko ju je spomladi ocenila na 1,8 oziroma dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). BDP bo šele konec leta 2017 dosegel predkrizno raven, bo pa gospodarstvo v slabšem stanju, kot je bilo takrat. Brezposelnih naj bi bilo namreč 30 tisoč oseb več, zasebna potrošnja bo nižja, izvoz bo sicer rasel, a prepočasi za približevanje povprečju območja evra. Težava bo tudi dolg države, ki se v treh letih bistveno ne bo zmanjšal.

Inflacija se bo postopno povečevala in do konca leta 2017 ne bo presegla 1,5 odstotka, ocenjujejo na Banki Slovenije.

Viceguvernerka Banke Slovenije Mejra Festić je na novinarski konferenci povedala, da se je struktura gospodarske rasti v Sloveniji začela izboljševati. "Rast ni le na strani izvoza, temveč tudi na strani povečanja zasebne porabe. Zato pričakujemo višjo rast gospodarsko rast, kot smo jo napovedovali spomladi," je dejala.

Zasebno potrošnjo poganjata povišanje plač in deflacija K rasti zasebne porabe največ pripomorejo gospodinjstva, kar spodbuja rast v številnih zasebnih storitvah. Med pomembnejšimi dejavnostmi izstopa le gradbeništvo, kjer se aktivnost letos močno zmanjšuje skladno z upadom državnih investicij v zgradbe in objekte. Izboljšanja ni mogoče pričakovati niti prihodnje leto.

Med vzroki za večjo zasebno porabo sta realno povišanje plač in deflacija. Povišanje plač gre na račun razmeroma hitre rasti zaposlovanja; to že dosega raven izpred krize. S tem je gospodarska rast bolj uravnotežena, jo bo pa še naprej izraziteje poganjal izvoz.

Banke odobrile za sto milijonov evrov stanovanjskih posojil Slovenska gospodinjstva na primer izdatneje vlagajo v nakup rabljenih stanovanj, pri čemer sodelujejo tudi domače banke. V prvih osmih mesecih letošnjega leta so banke odobrile za sto milijonov evrov stanovanjskih posojil.

Kakšna so tveganja? V Banki Slovenije tveganja pri doseganju ciljev rasti BDP in inflacije ocenjujejo kot zmerna in uravnotežena. Med zunanjimi dejavniki, ki bi lahko spremenili napovedi, so dodatni ukrepi denarne politike Evropske centralne banke, gibanje cen nafte in upad tujega povpraševanja. Med notranjimi dejavniki pa so tveganje pogajanja med sindikati javnega sektorja in vlado glede zvišanja plač in državnih naložb.

Podjetjem se je uspelo razdolžiti, kapital se preoblikuje na stran lastniškega, presežek varčevanja podjetij pa kaže "potencial vlaganja v opremo in stroje". To bo v prihodnosti po mnenju Banke Slovenije ublažilo upad izvoznega potenciala zaradi njihovega dosedanjega dezinvestiranja.

Banke v osmih mesecih s 180 milijonov evrov dobička Banke so v prvih osmih mesecih ustvarile 180,7 milijonov evrov dobička po davkih. Pred davki ga je bilo za 210,8 milijona evrov, kar je 53,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

"V slovenskem bančnem sistemu bodo še potrebne spremembe nadaljnjega zniževanja števila bank, ali s še kakšnimi odločitvami lastnikov po združitvah ali še s kakšnim izstopom s trga ali prodajo," je dejala viceguvernerka Banke Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo.

Dodala je še, da bodo razmere na bančnem trgu v prihodnje zlasti zaradi dohodkovnega in obrestnega tveganja zelo zahtevne, konkurenca bo vse ostrejša, je dodala. "Regulatorne spremembe so takšne, da zahtevajo vse višje stroške poslovanja, po drugi strani pa ima kreditna rast zdravo in postopno dinamiko," je dejala.