Petek,
14. 6. 2013,
16.13

Osveženo pred

7 let, 10 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Mercator

Petek, 14. 6. 2013, 16.13

7 let, 10 mesecev

"Ali nam je to, da delamo za drugega, zgodovinsko bolj domače?"

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Psihologinjo Andrejo Pšeničny smo vprašali, kako bo prodaja Mercatorja kot pomembnega nacionalnega simbola vplivala na zavest Slovencev.

Vprašali smo jo tudi, ali bomo zaradi tega kot narod postali bolj odprti ali zaprti.

Kot nam je pojasnila, je "Mercator v zadnjih letih že sam po sebi, zaradi afer, ki so pletle okrog njega, izgubljal status nacionalnega simbola, tako da sta v tem primeru v ospredju prej strah, kaj bo z delovnimi mesti, ter jeza na vodstvo in oblast, ker slabo upravljata z lastnino, kot pa občutek izgube nacionalnega pomena".

Dodala je, da se bo "najbrž zgodilo nekaj podobnega, ko se je ob prodaji reklame Slovenija, moja dežela. Najprej se je oglasilo nekaj besed protestov in pozivov k ohranjanju simbolov, potem pa bo po kratkem času vse potihnilo".

"Pomemben vidik pa je še, da je bil slovenski patriotizem skozi vso zgodovino vezan predvsem na posest zemlje (sanje večine Slovencev so imeti svojo hišo in vrt), manj pa na drugo premoženje. Zato se bo Slovenec, če bo že moral zaradi stiske prodajati "družinsko premoženje", prej odpovedal podjetju kot posesti. Ampak če bomo tako razprodajali lastnino, namesto da bi (zaradi večnih razprtij, požrešnosti, zavisti …) dobro upravljali z njo, se bomo kaj kmalu spet znašli v enakem položaju, kot smo bili skozi vso zgodovino – Slovenci bomo sicer imeli v lasti majhne posesti (hiše in mala podjetja), medtem ko bodo tujci lastniki večine večjih posesti in podjetij. Najbrž se bomo morali naučiti nove veščine: kako gospodariti z (velikim) kapitalom, kar zahteva drugačna znanja in način mišljenja kot gospodarjenje z majhno kmetijo," pojasnjuje Pšeničnyjeva.

Bomo zaradi tega kot narod postali bolj odprti ali zaprti? "Ne odprti ne zaprti, ampak pragmatični. Vendar pa je tak pragmatizem kratkoročen in lahko vodi v to, da ne bomo znali ali zmogli razen zemlje obdržati niti tistega, kar smo ustvarili. Bolj smiselno kot iskati nove lastnike bi morda bilo skozi kakovostno strategijo razvoja iskati vlagatelje oziroma strateške partnerje," še dodaja psihologinja in sklene: "Ali je za to že prepozno in ali nam je to, da delamo za drugega, zgodovinsko bolj domače?"